Po 14 letih izračunali podlago za realne cene bolnišnic
Prva stroškovna analiza osmih bolnišnic je pokazala, da so plačane sedem odstotkov premalo.
Odpri galerijo
Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS: Predvidoma v 2019 nove cene bolnišničnih storitev. Foto Blaz Samec/delo
Stroškovna analiza osmih bolnišnic je pokazala, da imajo te z golimi stroški zdravljenja bolnikov sedem odstotkov več stroškov, kot jih dobijo povrnjenih. To je 38 milijonov evrov na leto. Vseh bolnišnic je 26. »Ne moremo si zatiskati oči. Dogovorjene cene so zelo varčne in ponekod ne pokrivajo dejanskih stroškov,« je dejal Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS. Zdaj je velik izziv najti in izločiti neracionalnosti in sistem optimizirati, meni.
Nacionalno stroškovno analizo je izvedla skupina strokovnjakov ZZZS, ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja in Združenja zdravstvenih zavodov. V letu dni so analizirali stroške bolnišnic Novo mesto, Izola, Valdoltra, Jesenice, Slovenj Gradec, obeh UKC in Onkološkega inštituta. Celjska bolnišnica se ni odzvala. Stroške so analizirali na ravni dejavnosti, je povedal Sušelj, ne na ravni posameznega bolnika, kar jih še čaka v prihodnosti. Zdajšnja stroškovna analiza 640 skupin podobnih primerov (SPP) bolezni na ravni dejavnosti, na primer dermatologije, okulistike, fizioterapije, je pokazala, da teh osem bolnišnic dobi 552 milijona evrov na leto za bolnišnično zdravljenje bolnikov, potrebovale pa bi 590 milijonov. »Na podlagi teh ugotovitev bo delovna skupina, okrepljena s svetovalcem iz Nemčije, prenesla ugotovitve v vrednost uteži. Kadar izvajalci govorijo o prenovi sistema plačevanja bolnišnic, mislijo, da se bodo vse cene povišale. A pokazalo se je, da morajo biti nekatere storitve višje ovrednotene, nekatere nižje. Tako izračunane uteži bodo predvidoma podlaga za splošni dogovor 2019,« je povedal generalni direktor ZZZS. Ob tem je povedal tudi, da ima skupina za sanacijo bolnišnic, ki jo je ustanovilo ministrstvo, cilj najti v bolnišnicah za 70 milijonov evrov prihrankov v nekaj letih.
Sistem plačevanja po SPP se uporablja v Sloveniji že 14 let. V začetku so bile cene dogovorno postavljene (glede na prejšnje financiranje in glede na razpoložljivi denar), vse do danes pa niso bile niti enkrat prenovljene. Če bodo prihodnje leto odraz dejanskih stroškov, bo to velik premik. Po besedah Sušlja bodo naslednje leto analizirali še stroške ambulantnih storitev.
ZZZS plačuje zadnja leta vse več storitev količinsko neomejeno (po dejanski izvedbi), zato se sogovornik ne strinja z navedbo v Delu izpred nekaj dni, da ima UKC Ljubljana izgubo zaradi neplačanih bolnikov. »UKC je v letu 2017 v akutno bolnišnično obravnavo sprejel 98.502 bolnika, kar je le 0,17 odstotka več od tega, kar je dejansko plačal ZZZS. Gre za zanemarljivo razliko, ki bi jo lahko UKC nekajkrat nadomestil z dodatnimi plačili ZZZS, če bi mu v letu 2017 uspelo v celoti realizirati nekatere programe, ki jih je bil ZZZS pripravljen dodatno plačati. To so operacije kile, ušes, nosu in grla, operacije na ožilju – arterije in vene, operacije hrbtenice, operacije žolčnih kamnov, prostate. Plansko omejeno plačilo hospitaliziranih bolnikov torej nikakor ni vzrok za negativno poslovanje UKC.«
Po novem plačuje ZZZS tudi vse terapevtske artroskopije kolen, ne pa diagnostičnih, je poudaril Sušelj. »Terapevtske artroskopije so po mnenju slovenskih ortopedov potrebne in njihovo število upravičeno narašča tako v Sloveniji kot v svetu. Res je, da so indikacije za tovrstne operacije tudi po mnenju slovenskih ortopedov preširoke, vendar lahko te z novimi nacionalnimi smernicami posodobi – zoži le medicinska stroka sama oziroma pristojni razširjeni strokovni kolegij, in ne ZZZS. Zaradi omejenih kadrovskih virov in naraščajočih potreb prebivalcev bi to tudi utemeljeno pričakovali. Po zadnjih podatkih NIJZ je 1. aprila na diagnostično in terapevtsko artroskopijo na podlagi napotnice lečečega zdravnika čakalo 1637 ljudi, in sicer povprečno 248,4 dneva, med njimi je večina delavcev na bolniškem dopustu, kar še dodatno povečuje stroške ZZZS,« se je odzval Sušelj na navedbo kirurga Mateja Cimermana v Delu, da je plačilo vseh artroskopij nepotrebno.
38 milijonov evrov premalo za osem bolnišnic
Nacionalno stroškovno analizo je izvedla skupina strokovnjakov ZZZS, ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja in Združenja zdravstvenih zavodov. V letu dni so analizirali stroške bolnišnic Novo mesto, Izola, Valdoltra, Jesenice, Slovenj Gradec, obeh UKC in Onkološkega inštituta. Celjska bolnišnica se ni odzvala. Stroške so analizirali na ravni dejavnosti, je povedal Sušelj, ne na ravni posameznega bolnika, kar jih še čaka v prihodnosti. Zdajšnja stroškovna analiza 640 skupin podobnih primerov (SPP) bolezni na ravni dejavnosti, na primer dermatologije, okulistike, fizioterapije, je pokazala, da teh osem bolnišnic dobi 552 milijona evrov na leto za bolnišnično zdravljenje bolnikov, potrebovale pa bi 590 milijonov. »Na podlagi teh ugotovitev bo delovna skupina, okrepljena s svetovalcem iz Nemčije, prenesla ugotovitve v vrednost uteži. Kadar izvajalci govorijo o prenovi sistema plačevanja bolnišnic, mislijo, da se bodo vse cene povišale. A pokazalo se je, da morajo biti nekatere storitve višje ovrednotene, nekatere nižje. Tako izračunane uteži bodo predvidoma podlaga za splošni dogovor 2019,« je povedal generalni direktor ZZZS. Ob tem je povedal tudi, da ima skupina za sanacijo bolnišnic, ki jo je ustanovilo ministrstvo, cilj najti v bolnišnicah za 70 milijonov evrov prihrankov v nekaj letih.
Sistem plačevanja po SPP se uporablja v Sloveniji že 14 let. V začetku so bile cene dogovorno postavljene (glede na prejšnje financiranje in glede na razpoložljivi denar), vse do danes pa niso bile niti enkrat prenovljene. Če bodo prihodnje leto odraz dejanskih stroškov, bo to velik premik. Po besedah Sušlja bodo naslednje leto analizirali še stroške ambulantnih storitev.
UKC zdravil lani 98.502 bolnika
ZZZS plačuje zadnja leta vse več storitev količinsko neomejeno (po dejanski izvedbi), zato se sogovornik ne strinja z navedbo v Delu izpred nekaj dni, da ima UKC Ljubljana izgubo zaradi neplačanih bolnikov. »UKC je v letu 2017 v akutno bolnišnično obravnavo sprejel 98.502 bolnika, kar je le 0,17 odstotka več od tega, kar je dejansko plačal ZZZS. Gre za zanemarljivo razliko, ki bi jo lahko UKC nekajkrat nadomestil z dodatnimi plačili ZZZS, če bi mu v letu 2017 uspelo v celoti realizirati nekatere programe, ki jih je bil ZZZS pripravljen dodatno plačati. To so operacije kile, ušes, nosu in grla, operacije na ožilju – arterije in vene, operacije hrbtenice, operacije žolčnih kamnov, prostate. Plansko omejeno plačilo hospitaliziranih bolnikov torej nikakor ni vzrok za negativno poslovanje UKC.«
Na artroskopijo čaka 1637 bolnikov
Po novem plačuje ZZZS tudi vse terapevtske artroskopije kolen, ne pa diagnostičnih, je poudaril Sušelj. »Terapevtske artroskopije so po mnenju slovenskih ortopedov potrebne in njihovo število upravičeno narašča tako v Sloveniji kot v svetu. Res je, da so indikacije za tovrstne operacije tudi po mnenju slovenskih ortopedov preširoke, vendar lahko te z novimi nacionalnimi smernicami posodobi – zoži le medicinska stroka sama oziroma pristojni razširjeni strokovni kolegij, in ne ZZZS. Zaradi omejenih kadrovskih virov in naraščajočih potreb prebivalcev bi to tudi utemeljeno pričakovali. Po zadnjih podatkih NIJZ je 1. aprila na diagnostično in terapevtsko artroskopijo na podlagi napotnice lečečega zdravnika čakalo 1637 ljudi, in sicer povprečno 248,4 dneva, med njimi je večina delavcev na bolniškem dopustu, kar še dodatno povečuje stroške ZZZS,« se je odzval Sušelj na navedbo kirurga Mateja Cimermana v Delu, da je plačilo vseh artroskopij nepotrebno.
