Po osmih letih od prve tožbe sanacija in nova tožba
Po sodbi Sodišča EU iz leta 2015 bi morala država sanirati črno odlagališče Bukovžlak v Mestni občini Celje, kamor so vozili tudi odpadke z območja stare cinkarne in z gradbišča EK centra ob Mariborski cesti. Ministrstvo za okolje trenutno izbira izvajalca sanacije, ki bo trajala 16 mesecev. Evropska komisija pa je zaradi neupoštevanja sodbe vložila novo tožbo proti Sloveniji.
Sodišče EU je leta 2015 ugotovilo, da Slovenija ni izpolnila obveznosti iz evropskih predpisov o odpadkih, prav tako ni pravočasno odstranila nezakonitih odpadkov v Bukovžlaku. Osem let po sodbi evropska komisija od Slovenije zahteva, da sanira črno odlagališče, saj predstavlja tveganje za okolje in zdravje ljudi. Če Slovenija ne bo ukrepala, ji grozi finančna kazen za čas od sodbe leta 2015 do izpolnitve zahtev.
Časa je bilo dovolj. Civilne iniciative Celja (CIC) so na problem onesnaženja dela območja stare cinkarne in črnega odlagališča Bukovžlak pristojne opozorile že pred petnajstimi leti. »Sami smo naročili študijo in analizo tega zelo onesnaženega območja. Ta je pokazala nekajkrat presežene kritične vrednosti bakra, arzena, kadmija, svinca, cinka, kroma … Vse smo predstavili policiji, tožilstvu, takratnemu ministrstvu za okolje. Ker se ni nihče odzval, smo vse dokumente in analize posredovali evropski komisiji,« se spominja Boris Šuštar iz CIC.
Del stare cinkarne je po sodbi leta 2015 sanirala celjska občina. Na območju črnega odlagališča Bukovžlak, ki ga bo sanirala država, pa se je ves čas zatikalo. Ministrstvo je tudi večkrat pojasnjevalo, da tla sploh niso onesnažena in da gre za nenevarne odpadke. Šuštar, ki je zaradi neukrepanja države Bruselj na Bukovžlak ponovno opozoril lani, vztraja: »Ministrstvo je ves čas minimaliziralo onesnaženje in problem. Dejstvo pa je, da je Sodišče EU Slovenijo obsodilo in da problem še vedno ni rešen. Kazen, ki jo lahko zdaj določijo, bo lahko zelo visoka.«
Z ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) niso odgovorili, kako bo država odgovorila na novo tožbo, zapisali pa so, da »primer ni bil enostaven, saj je moralo ministrstvo pridobiti vsa soglasja lastnikov zemljišč za izvedbo terenskih preiskav ter soglasja upravljavcev vseh infrastrukturnih vodov na parceli«. Celjska občina je morala pripraviti občinski podrobni prostorski načrt, ki so ga sprejemali v času epidemije. Z občine so odgovorili, da so zahtevani podrobni prostorski načrt sprejeli v optimalnem času, da je občina »pomagala pri ureditvah lastništva zemljišč, služnosti in usklajevanju s soglasodajalci«.
Ministrstvo ima od avgusta lani pravnomočno gradbeno dovoljenje, javno naročilo za izvedbo sanacije so objavili konec decembra, 1. marca bo odpiranje ponudb. »Na MOPE bomo takoj po izboru izvajalca podpisali pogodbo, seveda, če bomo na javnem naročilu dobili ustrezne ponudbe in da ne bo uveden revizijski postopek,« so zapisali na ministrstvu in dodali, da je za sanacijo predvidenih 16 mesecev od podpisa pogodbe.
