Tiskane izdaje
Ljubljana – Danes je v zdravstvu pozivanje k ničelni toleranci do korupcije mogoče slišati vsak dan, zgodi pa se ne nič. Razen anonimke, ki je v teh dneh romala k premierki, ministru za zdravje in članom sveta zavoda UKC Ljubljana, s pozivom za simbolični začetek borbe za javno, transparentno, nekoruptivno in racionalno zdravstvo.
Pisec, ki si ne upa razkriti imena, je s prstom pokazal na nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra, očita mu »zapravljanje davkoplačevalskega denarja in sklepanje sumljivih pogodb«. Nekateri očitki se nanašajo še na obdobje Kebrovega ministrovanja, nekateri so bolj aktualni. Pa so tudi resnični? Prof. dr. Dušan Keber jih zanika kot povsem neresnične, navedene podatke pa ovrednoti kot »večinoma napačne«.
Za mnenje in odzive smo prosili naslovnike pisanja. Generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec je včeraj za Delo zagotovil, da je Keber kot njegov svetovalec »zelo uspešen, zelo produktiven, vse opravljeno delo pa je bilo in je legalno«.
Predsednik sveta zavoda UKC Ljubljana France Cukjati pa v prvem odzivu na anonimno pismo, ki obremenjuje Kebra, pravi: »Nekatere navedbe (prodaja bolnišnice Trnovo, sumljivi posli v zvezi z belo knjigo in avstralskim strokovnjakom) so že dolgo znane in javnost je bila pred leti o njih že seznanjena. Povsem nova pa je zame informacija o njegovem zanimivem delovnem razmerju z UKC, v katerem naj bi neposredno odgovarjal tudi svetu zavoda. Gre za informacijo, o kateri mora razpravljati svet zavoda, tudi zato, ker – kot se zdi – ne gre za osamljen primer suma klientelizma v UKC Ljubljana.«
In kako se odziva predsednica vlade Alenka Bratušek? Iz njenega kabineta so v odgovoru na naše vprašanje sporočili, da se Bratuškova zaveda zdravstvene problematike, saj je zdravstvo označila za enega izmed štirih prednostnih področij v prihajajočih mesecih. Prvo srečanje z glavnimi akterji slovenskega zdravstva, na katerem bodo obravnavali najbolj žgoče in pereče teme, bo prihodnji četrtek.
Če so mu ponujali zasebno plačilo, ga ni sprejel
Med novejšimi domnevnimi grehi je njegova zaposlitev v UKC Ljubljana, opredeljena kot delo na domu, v sklopu katere je polovično zaposlen kot svetovalec, odgovoren za organiziranje in vodenje dela in poslovanja kliničnega centra, za poslovni uspeh oziroma za uravnoteženje poslovnih in strokovnih interesov pa odgovarja ustanovitelju, torej vladi, in svetu zavoda UKC Ljubljana (po dokumentu iz leta 2005).
V anonimki tudi piše, da je Keber v tem času menda postal še svetovalec vladam Srbije in Makedonije in jih poučeval, kako organizirati zdravstvo: »Srbi so ga hitro spregledali kot bleferja in ga nagnali, Makedonce pa je obral za nekaj deset tisoč evrov. Vse to je seveda počel v času, ko je sedel doma in mu je to sedenje UKC Ljubljana plačeval s polno plačo.«
Ni delal v Makedoniji
So takšne navedbe sploh resnične, očitki utemeljeni? O tem bodo, če bodo, presojali odgovorni, kar nekaj nedvoumnih odgovorov pa smo dobili že včeraj.
Dušan Keber, denimo, pravi, da v Makedoniji sploh nikoli ni delal. Z ministrstva za zdravje so sporočili, da v primeru prejetja anonimnega pisma, ki se nanaša na zaposlene v javnih zdravstvenih zavodih, pismo predajo svetu zavoda. Ta nato ukrepa v okviru pristojnosti, kar pomeni, da vodstvo zavoda prosi za pojasnilo.
Generalni direktor ljubljanskega UKC Simon Vrhunec pravi, da »svet zavoda ne more ukrepati, ker ne vodi kadrovske politike«, hkrati pa poudarja, da je pri zaposlitvi Dušana Kebra »vse bilo in je legalno«.
Keber je Vrhunčev svetovalec, v UKC zaposlen za polovični delovni čas. V tem času je, tako Vrhunec, izvedel številne projekte; razvil je model financiranja terciarne dejavnosti, pripravil projekt organizacije dela UKC v povezavi z željami nekaterih kliničnih oddelkov po odcepitvi, v sodelovanju s strokovnim vodstvom je poskrbel za uvajanje kliničnih poti v prakso, zdaj pripravlja strategijo delovanja ljubljanskega UKC. »Je na delovnem mestu, ki je predvideno s kolektivno pogodbo in sistemizacijo, ki smo jo v UKC uveljavili leta 2008,« dodaja Vrhunec. Dokument, priložen anonimki, v katerem je opis Kebrovega dela leta 2005, torej še pred plačno reformo, pa ni, tako generalni direktor UKC, nič drugega kot obrazec za prijavo v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.
Ponosen na svoje delo
Dušan Keber pravi takole: »Anonimni pisec opisuje moje poklicno življenje po prenehanju mandata ministra za zdravje, in to s podatki, ki so večinoma napačni, z obtožbami, ki so se že v preteklosti izkazale za neutemeljene, in s podtikanji, ki bi se jih kazensko preganjalo, če bi bil podpisnik znan. Nobenega namena nimam, da bi se poskušal zagovarjati za del življenja, na katerega sem ponosen prav tako kot za tisto poprej, ne čutim pa potrebe, da to dokazujem tistemu ali tistim, ki menijo, da lahko, zakriti za anonimko, poljubno sprevržejo vsako moje dejanje v preteklosti - in so to tudi že počeli.«
Kebru anonimka med drugim očita, da je eden prvih zasebnikov v zdravstvenem sistemu. Zato, kot poudarja Keber (njegov odgovor objavljamo v celoti), »hočem izrecno zatrditi, da nikoli v življenju, ne v tej ali kateri drugi državi, nisem prejel zasebnega plačila za svojo pomoč bolnikom ali zdravim državljanom, tudi takrat ne, ko so mi ga ponujali. Moje zasebno delo na področju izobraževanja in svetovanja se nanaša na zdravstvene delavce ali zdravstvene institucije in v ničemer ne odstopa od podobne dejavnosti, ki jo izvajajo številni drugi slovenski državljani.«
