Pot je končana, misija pa ostaja
Akterji projekta Misija Triglavski ledenik v Peking so potegnili črto: na sinočnji prireditvi v Cankarjevem domu so še enkrat preleteli celotno zgodbo, od zamisli do izvedbe, predvsem pa do (koristnega in zaželenega) »odtisa«, ki ga je projekt pustil v slovenski javnosti, pa tudi v mednarodnem okolju.
Uspeh projekta, ki je svojo misijo zastavil kot trajnostno, gre pripisati predvsem povezovanju, sodelovanju. Ob pobudniku misije, Pivovarni Laško Union, in soorganizatorju, Olimpijskem komiteju Slovenije, je bilo vanj vpetih več kot 30 podpornikov iz Slovenije in tujine.
Uigrana ekipa
Ekipa, ki je vzorec Triglavskega ledenika – Toli popeljala na več kot 13.000 kilometrov dolgo pot do Kitajske meje in tako postala glasnik globalnih okoljskih sprememb, je skupaj z ustvarjalci in podporniki projekta sinoči stopila pred navdušeno publiko in postregla z doživljaji in vtisi s poti.
Del Tolijeve poti od Triglava do Bajkala je popisal »prvi volan« misije, avtomobilistični novinar in vloger Ciril Komotar. V dobrih treh tednih se jim je nabralo ogromno gradiva. Dogajanje je bilo tako pestro in zgoščeno, da je zmanjkovalo časa za osnovni počitek in spanje, in petčlanska ekipa s Komotarjem na čelu bi o doživetjih lahko razpredala ure in ure. Večino tega so sproti beležili, snemali, fotografirali – od naravnih lepot, zelenih mest, napornih poti, strupenega mraza, sprejemov in tematskih pogovorov (predsedniških, knežjih, funkcionarskih), namestitev in selitev iz hotela v hotel, kulinaričnih izkušenj, vse od prigrizkov z bencinskih črpalk do okusnih lokalnih jedi, utrinkov z ulic, izzivalnih cestnih izkušenj iz prostrane Sibirije … Na prvo žogo je bilo za uigrano ekipo petih posameznikov to potovanje življenjska dogodivščina, v resnici pa je bilo še veliko več.
Ne gre namreč pozabiti poslanstva, ki so ga, kot je poudaril Komotar, izpolnili v popolnosti, čeprav jim ni bilo dano priti prav do Pekinga. Vso pot so ozaveščali javnost o posledicah globalnega segrevanja, o tem, kaj bodo odnesle zimskim športom, če ne bomo vsi skupaj in vsak posebej nekaj storili.
Toli je od Bajkala do Pekinga potoval sam, na prizorišču OI pa ga je sprejela naša delegacija in novi ambasador športa Jernej Damjan. Novi skrbniki so bili priča njegovi preobrazbi v ledeniško vodo in so ga nato varno spravili nazaj v Slovenijo in v Slovenski planinski muzej v Mojstrani, kjer bo o svoji vlogi pričal prihodnjim rodovom.
Olimpijski koraki in drevesa
In kako se je na projekt odzvala javnost? Več kot milijon ljudi je spremljalo Tolijevo potovanje in dojelo njegovo poanto, da bomo velike spremembe dosegli le, če bo vsak posameznik naredil vsaj majhno spremembo, ki bo pozitivno vplivala na okolje. Teh malih zavez posameznikov se je, kot kažejo zapisi na spletnih straneh, nabralo več kot 14.000. To so olimpijski koraki za boljši jutri, za lepše okolje.
Organizatorji pa so že na začetku razmislili tudi o okoljskem davku projekta. Na Centru za energetsko učinkovitost IJS so jim izračunali izpuste, ki jih je povzročilo potovanje vzorca Triglavskega ledenika v Peking. Zakaj? Ker je namen projekta OKS in Pivovarne Laško Union ozaveščanje o posledicah globalnega segrevanja za življenje in za zimske športe, je bilo nekako logično, da je treba izpuste, nastale s projektom, izničiti. To bodo storili z zasaditvijo olimpijskih dreves.
Taljenje ledenikov
Ledeniki so postali igrišča, na katerih so se rodili alpski športi. Zdaj se vsi talijo, z njimi pa se tali prihodnost zimskih športov. Po podatkih Evropske agencije za okolje bi lahko do leta 2100 izginilo devet od desetih ledenikov, s tem pa tudi več kot 75 odstotkov smučarskih centrov v Alpah. Z ogrevanjem ozračja postaja izvedba športnih dogodkov vse težja; pretoplo je za organizacijo zimskih športnih tekmovanj in prevroče za izvedbo poletnih.
Strokovnjaki centra so pri izračunu ogljičnega odtisa projekta upoštevali vse prevoze, tudi dve helikopterske poti, ko je šla ekipa na ledenik po vzorec. Potovanje na Kitajsko in nazaj je potekalo po kopnem (z električnim oziroma hibridnim vozilom), po morju in zraku. Izračunali so, da bo projekt emitiral dobrih 21 ton toplogrednih plinov. Da bi nevtralizirali ta učinek, bi morali zasaditi 300 dreves (po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije drevo v svoji življenjski dobi – 50 do 60 let – veže nase 70 kilogramov emisij). A odločili so se, da bodo posadili 13.000 dreves, ta bodo iz ozračja spravila več kot 30-kratnik emisij, ki jih je povzročil projekt.
