Pravice invalidov - rak rana, ki se prepočasi celi

Številni invalidni pri nas nimajo volilne pravice in dostopa do javnega prevoza, bolj pa so izpostavljeni tudi tveganjem za energetsko revščino.
Fotografija: Invalidnim bolj kot komu drugemu grozi energetska revščina. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Invalidnim bolj kot komu drugemu grozi energetska revščina. FOTO: Jure Eržen/Delo

Čeprav bi moralo biti sodelovanje v političnem in javnem življenju po konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov zagotovljeno vsem, je kar tri tisoč polnoletnim državljanom naše države volilna pravica odvzeta. A to je le ena od diskriminacij, ki so jim še vedno izpostavljene osebe z invalidnostjo in na katere je ob mednarodnem dnevu invalidov opozoril svet za invalide.

V Sloveniji sicer živi 170.000 invalidov in oseb s telesnimi okvarami. Tako kot osebam z različnimi oviranostmi v vsem svetu tudi prenekateremu od njih grozi povečano tveganje energetske revščine, saj za lajšanje ovir v vsakdanjem življenju uporabljajo različne električne naprave – od vozičkov in dvigal do aparatov za predihavanje … Povišane cene elektrike lahko zato še veliko močneje zarežejo v proračune, kot pri ostalih skupinah prebivalstva, je bilo slišati na nedavnem posvetu o invalidih in podnebnih spremembah, kjer so opozorili tudi na to, da pri snovanju podnebnih in prometnih strategij družba še vedno prepogosto pozablja na invalide. V zvezi z njimi je treba sisteme zaščite in reševanja okrepiti s podatki o osebah, ki potrebujejo dodatno podporo, da jim bodo bodisi reševalci bodisi prvi posredovalci pomagali, ko jih bodo potrebovali …

Poseben izziv osebam z invalidnostjo še zmeraj predstavljata tudi javni prevoz in infrastruktura, povezana z njim. Osebam z oviranostjo so težko dostopni tudi različni kanali obveščanja, saj gluhi, denimo, ne slišijo napovedi vlakov, niti alarmov in siren, v javnem prevozu pa še zdaleč ni povsod displejev za obveščanje …

image_alt
Kako živijo gluhoslepi?

Družno o invalidski problematiki

Država si je z akcijskim načrtom do leta 2030 v zvezi z osebami z invalidnostjo postavila nekaj ciljev, med drugim deinstitucionalizacijo, oblikovanje ukrepov za odstranjevanje ovir za polnopravno udeležbo invalidov in ukrepi proti njihovi diskriminaciji.

Peter Svetina, varuh človekovih pravic. FOTO: Voranc Vogel
Peter Svetina, varuh človekovih pravic. FOTO: Voranc Vogel

»A uresničevanje pravic invalidov je rak rana, ki jo resnično celimo prepočasi,« ob mednarodnem in svetovnem dnevu invalidov, 3. in 10. decembru, sporoča varuh človekovih pravic Peter Svetina, prepričan, da je »za učinkovitejše urejanje invalidske problematike in večje vključevanje invalidov v družbo nujno okrepiti sodelovanje med posameznimi resornimi ministrstvi, vladnimi ustanovami ter invalidskimi in drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo z invalidsko problematiko«.

Prav vladna prizadevanja za vključevanje oseb z invalidnostjo v vse pore življenja, je v svoji poslanici izpostavil tudi premier dr. Robert Golob in omenil, da zato na vladi med drugim pripravljajo tudi spremembe pri izvajanju storitev osebne asistence, ki naj bi jih povezali v skupno mrežo s storitvami dolgotrajne oskrbe ter socialnega vključevanja oseb z invalidnostjo. Vlada za to, da izboljša položaj gluhoslepih, pripravlja tudi predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih, je še zapisal Golob in spomnil, da je bila Slovenija v 2021 prva, ki je v ustavo vpisala jezik gluhoslepih, in da si od novele zakona o invalidskih organizacijah osebe z invalidnostjo lahko obetajo več vpliva pri sprejemanju predpisov.

 

Preberite še:

Komentarji: