Tiskane izdaje
Ljubljana – Odvetniška zbornica prejme vsako leto okoli sto pritožb na delo odvetnikov. V povprečju zastara ena na leto. Letos je to pritožba Tomaža Slivnika zoper odvetnika Nino Zidar Klemenčič in Boštjana Penka. Kako komentirajo na zbornici nedelovanje organov zbornice?
»Glede zastaranja v konkretni zadevi se vsebinsko ne bi opredeljevali, saj so disciplinski organi samostojni in neodvisni pri odločanju. V tem primeru se je pojavilo vprašanje pretrganja zastaranja,« pravi predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Roman Završek.
Naj spomnimo: Tomaž Slivnik je pritožbo zaradi domnevnega konflikta interesov odvetnikov Nine Zidar Klemenčič in Boštjana Penka v zvezi z Vzajemno zdravstveno zavarovalnico vložil na odvetniško zbornico sredi leta 2009, na začetku leta 2010 pa še zaradi neupoštevanja odvetniške tarife pri zaračunavanju Zidar Klemenčičeve (podrobno popisano TUKAJ).
Dveletni rok, v katerem bi moral disciplinski tožilec (ali njegova namestnica) vložiti zahtevo za disciplinski postopek, je zastaral 7. januarja lani, a jo je vložil dober mesec prepozno (17. februarja 2012). O pritožbi je dokončno odločila disciplinska komisija druge stopnje leto dni pozneje (19. februarja 2013), prijavitelja Tomaža Slivnika pa so o tem obvestili šele dva meseca zatem (16. aprila 2013). Vsi so enotno ugotovili, da je pritožba pri njih samih – zastarala.
O zaščiti stanovskih kolegov
Ali sta hotela tožilec odvetniške zbornice in namestnica disciplinskega tožilca s tem, da sta dopustila zastaranje, zaščititi stanovska kolega?
»Do namigovanja v vaših vprašanjih, iz katerih veje ton očitkov disciplinskemu tožilcu o domnevni pristranskosti, se ne bomo opredeljevali. Obveščamo vas, da je bil v vsem obdobju, za katerega sprašujete, disciplinski tožilec Odvetniške zbornice Slovenije mag. Mitja Jelenič Novak in njegovemu zares dragocenemu in predanemu delu v vsem tem obdobju ni ničesar oporekati. Namestnica, ki je obravnavala primer, je bila odvetnica Maja Kristan,« je zapisal v odgovoru Završek.
Ali je zbornica zaradi zastaranja obravnavala (ne)delovanje tožilca oziroma njegove namestnice?
Ne, zbornica ju ni obravnavala, smo razbrali iz zapisanih Završkovo odgovorov: »Glede sprejetih ukrepov zoper namestnico disciplinskega tožilca, ki je obravnavala konkretno zadevo, vas obveščamo, da ji je triletni mandat za opravljanje funkcije potekel 21. aprila 2012 in je skupščina Odvetniške zbornice Slovenije ni izvolila v nov mandat.«
»Menimo, da je bilo odločanje v konkretni zadevi predolgo, v zvezi s tem je zaradi preprečevanja podobnih primerov zbornica že sprejela ustrezne ukrepe za preprečevanje tovrstnih zamud,« je pojasnil Završek. Zbornica je predlagala spremembo zborničnega statuta, ki se nanaša na pretrganje zastaranja pregona. Ta predvideva pretrganje zastaranja pregona za vsako dejanje, ki meri na pregon. Disciplinski tožilec oziroma namestniki po prejemu prijave običajno napravi različne poizvedbe za pridobitev dokazil, kar je potrebno za odločitev disciplinskega tožilca. Vse to pa so časovno obremenjujoča in zamudna dejanja, ki jih ni mogoče šteti v breme tožilcu, je zapisal Završek.
Kot kažeta pritožbi Tomaža Slivnika in Matjaža Nekrepa, ki sta se neodvisno drug od drugega pritožila zaradi iste zadeve – domnevnega konflikta interesov poslovno povezanih odvetnikov Zidar Klemenčič & Penko –, so se disciplinski organi zadovoljili s pojasnilom prijavljenih odvetnikov, da formalno (statusno) nista povezana, kar je seveda držalo. V vsebino njunega odnosa – delala sta v istem nadstropju zgradbe, imela skupno recepcijo, isto telefonsko številko, isti e-naslov, istega strokovnega vodjo, skupno oglaševano ime Zidar Klemenčič & Penko – pa se ne tožilec, ne namestnika tožilca, ne prvo- in ne drugostopenjski disciplinski organ niso poglabljali.
Vse pritožbe zoper Zidar Klemenčičevo in Penka
Po podatkih zbornice je bil proti odvetnici Nini Zidar Klemenčič poleg opisanih postopkov (eden zastaran, drugi zavržen) pravnomočno končan še en postopek, v katerem ni bila spoznana za odgovorno disciplinske kršitve. Eno prijavo zoper njo je disciplinski tožilec zavrgel. Oktobra 2012 je zbornica prejela še dve anonimni prijavi. Anonimnega prijavitelja je zbornica po elektronski pošti pozvala k dopolnitvi vloge, a tega ni storil, zato obravnave ni bilo. Obravnava jo tudi komisija za etiko.
Odvetnika Boštjana Penka je obravnavala komisija za etiko v dveh primerih. V eni zadevi je bilo dokončno ugotovljeno, da njegovo ravnanje ni bilo skladno z določili kodeksa odvetniške poklicne etike, v drugi pa kodeksa ni kršil.
