Prosimo, ne odhajajte v gore in na težko dostopne terene
»Kljub vsem opozorilom, ki jih objavljajo različne organizacije in državni organi, kljub napovedanemu slabemu vremenu nekateri odhajajo v hribe. Da bi bilo takšnih dogodkov v času izrednih razmer čim manj, še enkrat poziv vsem: dokler so v Sloveniji izredne razmere in slabo vreme, prosimo, ne odhajajte v gore, hribe in na težko dostopne terene, saj so razmere resnično nevarne.«
Še vedno so posebne razmere
Zgornji poziv je eden zadnjih, ki jih je gorska reševalna služba objavila na družbenih omrežjih v teh dneh, a kljub temu so minuli konec tedna s helikopterjem reševali planinca iz visokogorja v Tamarju, ker je zgrešil smer, dva Nizozemca sta umrla pod Malim Draškim vrhom, iskalna akcija pa je pred dnevi potekala tudi na Razorju.
Planinska zveza Slovenije (PZS) je prav tako pred in med poplavami objavila apel, da v državi vladajo izredne razmere, zato so različne aktivnosti v gorskem svetu popolnoma nepotrebne. »PZS v takšnih razmerah odsvetuje obisk gora in hribov. Intervencijske službe, med njimi je tudi osebje gorske reševalne zveze, so močno obremenjene in rešujejo tisto, kar je nujno. Nekatere so v poplavi celo izgubile svojo reševalno opremo. Pozivamo vse, da se v trenutnih razmerah odpoveste aktivnostim v gorah in se ne izpostavljate nepotrebnemu tveganju ter tako še dodatno obremenjujete reševalce in medicinsko osebje.« Jože Rovan, predsednik PZS, je včeraj ponovno poudaril, da četudi se situacija na poplavljenih območjih umirja, še vedno veljajo posebne razmere. »Poplave in plazovi so namreč za sabo pustili opustošenje.«
Četudi se situacija na prizadetih območjih umirja, še vedno veljajo posebne razmere. Poplave in plazovi so namreč za sabo pustili opustošenje.
Jože Rovan, predsednik planinske zveze
Na PZS, kjer skrbijo za mrežo planinskih poti po Sloveniji, zbirajo podatke o stanju vseh poti. V ujmi so bile nekatere poškodovane, poškodovani so tudi dostopi do planinskih koč. Do nadaljnjega, oziroma dokler razmere ne bodo normalne, so zaprte planinske koče v Zgornji Savinjski dolini, delu Koroške in nekaj posameznih koč na bolj kritičnih območjih, denimo koča na Kamniškem sedlu in dom v Kamniški Bistrici. Zaprte so tudi vse planinske poti na Koroškem in na območju občine Kamnik.
Planinska društva, ki so skrbniki planinskih poti na prizadetih območjih, so te zaradi podrtih dreves, nanosov grušča in drugega materiala ter delovanja hudournikov v veliki večini zaprla. »Zaprte poti redno vnašamo v aplikacijo maPZS,« pravi Barbara Gradič Oset, predstavnica PZS za odnose z javnostmi. Drugod po Sloveniji so planinske koče sicer odprte. Planince še posebej pozivajo, da se na najbolj kritična območja ne odpravljajo, to so Koroška, Zgornja Savinjska dolina, del Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja in del občine Kamnik.
Tudi v Triglavskem narodnem parku pohodnikom priporočajo, da se prej informirajo o predvideni turi. Kot pravijo v TNP, se veliko obiskovalcev najprej odpravi v informacijske centre, prav tako so vse informacije objavljene na družabnih omrežjih, med drugim jih prispevajo obiskovalci, pohodniki, ki so določene ture prehodili. Veliko informacij ponujajo v planinskih postojankah. Kakšnih posebnih navodil zato v TNP niso izdali, vsem pa še vedno kot glavni dejavnik pri odločitvi o posamezni turi priporočajo natančno informacijo o vremenski napovedi za tisti dan, pojasnjuje Petra Mlakar iz TNP.
Reševalci med vodo in vrhovi
V Sloveniji je okoli 600 aktivnih gorskih reševalcev, zagotovo jih je tretjina vključenih v pomoč pri poplavah. V zadnjih dneh so bili na vseh najbolj ogroženih predelih, na Koroškem, v Celju, Škofji Loki, Solčavi, pomagajo pri čiščenju psihiatrične bolnišnice v Begunjah, pregledujejo plazovine z droni. Lokalnim društvom se pridružujejo kolegi iz Ljubljane, Bovca, Kranja, Bohinja, Maribora, Kranjske Gore, pravzaprav iz vse države.
Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) je v ponedeljek uspelo vzpostaviti stik s koroško gorsko reševalno službo. Tamkajšnji gorski reševalci so povedali, da so razmere apokaliptične, da so v poplavah in neurjih poleg kamniških reševalcev tudi oni ostali brez prostorov, opreme in vozil. Kljub vsemu po najboljših močeh pomagajo pri reševanju ljudi, premoženja, sebe in tudi svojih domov. Zveza je tako organizirala 20-člansko ekipo za pomoč Koroški. Ekipa, v kateri so dva zdravnika gorska reševalca letalca, več reševalcev letalcev, ki so usposobljeni za reševanje s helikopterjem, in gorski reševalci, je skupaj z reševalno opremo včeraj odletela proti Koroški. Tam bo ostala predvidoma dva dni, nato jih bo glede na morebitne potrebe zamenjala nova ekipa.
Ker prihajajo sončni dnevi oziroma se vreme izboljšuje, se tudi gorski reševalci pridružujejo opozorilom planinske zveze. »Stanje v gorah in hribih je podobno kot v dolini razmočeno, mokro, spolzko, nevarno, zato še vedno odsvetujemo odhod tja.« Še vedno imajo tudi precej težav z neopremljenimi in nepripravljenimi tujci. Kot pojasnjuje Katarina Janjič z GRZS, je razlika med slovenskimi in avstrijskimi gorami ta, da so tam na dvatisočakih lahko pašniki, pri nas pa skalne stene. Marsikdo obstane in ne more ne naprej ne nazaj. »Ne želimo, da bi naša opozorila zvenela tako, kot da so vsi v hribih nepripravljeni in neopremljeni. Je pa res, da bi marsikatero nesrečo lahko preprečili.«
Čeprav ne želijo določati nobenih datumov, priporočajo, da dokler se stvari ne umirijo oziroma dokler se narava ne umiri, ostanemo raje doma.
