Referendumski, a ne tudi volilni dan
Glede na besede predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič in predsednika vlade Roberta Goloba je vse bolj jasno, da bodo napovedani naknadni zakonodajni referendumi izvedeni sočasno, a ne na dan predsedniških ali lokalnih volitev, kot si to želi SDS, saj sta po njihovo organizacija in postopek štetja glasov na referendumu popolnoma ločena od lokalnih in predsedniških volitev.
»V tem primeru gre po našem za zlorabo referendumske zakonodaje z namenom zaustavljanja izvršne oziroma zakonodajne oblasti. Takšna taktika ima mogoče lahko navidezen učinek v predvolilnem času in prav temu jo tudi pripisujem,« je poteze SDS komentiral Golob in dejal še, da bomo zagotovo imeli referendumski dan in da ne bodo dovolili, da bi ena stranka s svojo nespametno politiko državi povzročala čezmerne stroške.
»Mešanje tem ni dobro, ker se ljudje lažje odločamo o eni stvari naenkrat, kot pa da množica vprašanj vpliva na naše posamezne odločitve,« pa je v intervjuju za Delo – objavili ga bomo v ponedeljek – sočasno izvedbo referendumov s predsedniškimi volitvami komentirala Marta Kos, podpredsednica Gibanja Svoboda in njihova kandidatka za predsedniške volitve. O referendumih pa je navedla, da je ključna predvsem dobra informiranost ljudi, da se bodo dobro odločili.
»Rada povem svoj primer, ko sem v Švici kot veleposlanica dobila lekcijo za vse življenje. Ko so na referendumu že drugič zavrnili pokojninsko reformo, sem v pogovoru z enim izmed visokih uradnikov švicarskega zunanjega ministrstva komentirala, da prebivalci spet niso prepoznali, da je reforma nujno potrebna. Srepo me je pogledal in odgovoril: gospa veleposlanica, to ni problem prebivalcev, pač pa naše vlade, nismo znali dovolj dobro razložiti, kako zelo je pokojninska reforma potrebna,« je še navedla Marta Kos, ki pričakuje, da bo njihova vlada uspešna v prepričevanju ljudi, zakaj so potrebne spremembe zakona o vladi, zakona o RTV Slovenija in zakona o dolgotrajni oskrbi.
Sočasno smo o treh referendumih – o pokojninski reformi, o zakonu o delu na črno in zakonu o arhivih – že glasovali leta 2011, v času vlade Boruta Pahorja, ko se je prav tako najbolj angažirala SDS. »Mnogi referendumi so bili samo orodje v političnem peskovniku za stvari, ki niso imele veliko skupnega z odgovornostjo,« je Pahor dejal po tem, ko so prav zaradi referendumskega cunamija že po koncu mandata njegove vlade dosegli soglasje o spremembah ustave, ko so tudi omejili predlagatelja in uvedli kvorum zavrnitve. Prav zaradi tega se pojavljajo tudi pomisleki, ali je dopustno razpisati naknadni zakonodajni referendum sočasno z volitvami.
