Samo dogovor Evrope bo zmanjšal stiske in ekstremizem
Neresnične so informacije, da bi bilo v sprejemno-registracijskih centrih nastanjenih več tisoč ljudi.
Odpri galerijo
Neresnične so informacije, da bi bilo v sprejemno-registracijskih centrih nastanjenih več tisoč ljudi. FOTO: Arhiv Dela
Ljubljana – Če je verjeti ocenam, da je na vzhodu Evrope v iskanju poti v boljše življenje od 40.000 do 50.000 nezakonitih migrantov, v državah tretjega sveta pa o stari celini še vedno tisoči sanjajo kot o obljubljeni deželi, bo migrantska politika nedvomno še naprej v ospredju evropskih debat. Bo pa problem nezakonitih migracij zaposloval tudi novo prihajajočo ekipo na vrhu notranjega ministrstva.
Ne samo da ob začetku množičnega migrantskega vala v letih 2015 in 2016 evropske države niso imele ne skupnega dogovora ne postopkov, evropska azilna politika tudi zdaj ni enotna, kar je slabo tako za države same kot za integracijo priseljencev.
Boštjan Šefic, državni sekretar notranjega ministrstva, ki funkcijo zapušča, je izpostavil problem Bosne in Hercegovine, saj ima država že sama po sebi težave z nefunkcioniranjem, kar je posledica tudi federalne in kantonalne razdrobljenosti. »Bosni moramo pomagati finančno in strokovno, saj sama temu nikakor ne bo kos, posledice pa bo čutila vsa Evropa,« poudarja Šefic in dodaja, da migracijske centre v BiH že ustanavljajo. Nekaterim pa že nasprotje Hrvaška, saj da so preblizu državne meje.
Hrvaška je glede migrantske problematike deležna veliko pozornosti, kar je povezano tudi z njeno željo po čimprejšnjem vstopu v schengensko območje. Vendar se Šefic ne strinja, da je problem Slovenije, če se na južni meji pojavljajo nezakoniti prebežniki. Veseli ga, da je Italija spoznala, da svoje meje dobro varujemo, saj je problem migrantov na meji s Slovenijo tako rekoč zanemarljiv.
Tudi Srbija je ena od držav, po katerih se potika več tisoč migrantov, dodatno tveganje pa pomeni brezvizumski vstop v Srbijo za državljane Irana. Potekajo tudi dogovarjanja, da bi brez vizuma v Srbijo lahko prišli tudi državljani Pakistana.
Kar zadeva razmere v Sloveniji, Šefic poudarja, da so te povsem obvladljive in da ne kaže, da bi se v kratkem bistveno spremenile. Čeprav je okoli 2100 prošenj za mednarodno zaščito (do zdaj so obravnavali okoli 5700 migrantov), kolikor so jih prejeli letos, velik zalogaj za naš azilni sistem. »Ni skrivnost, da večina pri nas postopke sicer začne, a si potem želijo naprej na zahod, saj menijo, da imajo v večjih državah več priložnosti, mnogi imajo tam že ustvarjeno neko socialno mrežo. So pa izkušnje s tistimi, ki so ostali v Sloveniji in jih integriramo, zelo dobre in težav res ni nobenih.«
Kaj bodo na tem področju prinesli prihajajoči meseci, je odvisno tako od kriznih žarišč kot tudi od dogovora s Turčijo, ki ima eno ključnih vlog. Usodo bo krojila tudi Nemčija, ki je že napovedala, da bo po dublinski uredbi migrante v skladu z dvostranskim dogovorom vrnila v države, v katerih so sprožili azilne postopke. To lahko bistveno spremeni tudi dozdajšnji način delovanja migrantov, ki prosijo za mednarodno zaščito v eni državi, a še preden je postopek končan, že odidejo naprej v obljubljeno deželo.
Zadnje dni je bilo med prebivalci Metlike kar nekaj vroče krvi zaradi namere o postavitvi sprejemno-registracijskega centra. Šefic razume pomisleke ljudi, a ga žalosti, da prednjačijo drugi interesi pred resnico. Kot pravi, ne gre za nobene migrantske centre, kakršni so bili na Dobovi na začetku migrantskega vala, ampak morajo pač predvideti, da bi se lahko število prebežnikov povečalo in vseh postopkov ne bi mogli izpeljati, kot to brez težav delajo za zdaj, na policijskih postajah. »Razumljivo je, da mora biti sprejemno-registracijski center zaradi infrastrukture v bližini policijske postaje, saj bi bilo nespametno te ljudi tudi po večkrat na dan voziti v oddaljene kraje. Vsaka bojazen in informacije, da bi bilo tam nastanjenih več tisoč ljudi, so neresnične. Slovenija mora upoštevati tudi humanitarni vidik in prav je, da migrantom v času, ko potekajo razni postopki, omogočimo ustrezno nastanitev za nekaj ur ali dni.«
Kot pravi Šefic, so največja težava tako imenovani sekundarni migranti, ki jim določena država ni priznala mednarodne zaščite, a so oblastem nedosegljivi in nihče ne ve, kje so. »To so ljudje v hudi stiski, ki pravzaprav nimajo ničesar izgubiti, zato jih posamezniki z ekstremističnimi idejami lažje novačijo, prav tako jim večkrat ne preostane drugega, kot da zaidejo na kriminalna pota. Italija, recimo, je že zaznala nekaj sekundarnih migrantov,« pojasni Šefic.
Ne samo da ob začetku množičnega migrantskega vala v letih 2015 in 2016 evropske države niso imele ne skupnega dogovora ne postopkov, evropska azilna politika tudi zdaj ni enotna, kar je slabo tako za države same kot za integracijo priseljencev.
Boštjan Šefic, državni sekretar notranjega ministrstva, ki funkcijo zapušča, je izpostavil problem Bosne in Hercegovine, saj ima država že sama po sebi težave z nefunkcioniranjem, kar je posledica tudi federalne in kantonalne razdrobljenosti. »Bosni moramo pomagati finančno in strokovno, saj sama temu nikakor ne bo kos, posledice pa bo čutila vsa Evropa,« poudarja Šefic in dodaja, da migracijske centre v BiH že ustanavljajo. Nekaterim pa že nasprotje Hrvaška, saj da so preblizu državne meje.
Hrvaška je glede migrantske problematike deležna veliko pozornosti, kar je povezano tudi z njeno željo po čimprejšnjem vstopu v schengensko območje. Vendar se Šefic ne strinja, da je problem Slovenije, če se na južni meji pojavljajo nezakoniti prebežniki. Veseli ga, da je Italija spoznala, da svoje meje dobro varujemo, saj je problem migrantov na meji s Slovenijo tako rekoč zanemarljiv.
Tudi Srbija je ena od držav, po katerih se potika več tisoč migrantov, dodatno tveganje pa pomeni brezvizumski vstop v Srbijo za državljane Irana. Potekajo tudi dogovarjanja, da bi brez vizuma v Srbijo lahko prišli tudi državljani Pakistana.
Zadnje dni je bilo med prebivalci Metlike kar nekaj vroče krvi zaradi namere o postavitvi sprejemno-registracijskega centra. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Razmere pod nadzorom in obvladljive
Kar zadeva razmere v Sloveniji, Šefic poudarja, da so te povsem obvladljive in da ne kaže, da bi se v kratkem bistveno spremenile. Čeprav je okoli 2100 prošenj za mednarodno zaščito (do zdaj so obravnavali okoli 5700 migrantov), kolikor so jih prejeli letos, velik zalogaj za naš azilni sistem. »Ni skrivnost, da večina pri nas postopke sicer začne, a si potem želijo naprej na zahod, saj menijo, da imajo v večjih državah več priložnosti, mnogi imajo tam že ustvarjeno neko socialno mrežo. So pa izkušnje s tistimi, ki so ostali v Sloveniji in jih integriramo, zelo dobre in težav res ni nobenih.«
Kaj bodo na tem področju prinesli prihajajoči meseci, je odvisno tako od kriznih žarišč kot tudi od dogovora s Turčijo, ki ima eno ključnih vlog. Usodo bo krojila tudi Nemčija, ki je že napovedala, da bo po dublinski uredbi migrante v skladu z dvostranskim dogovorom vrnila v države, v katerih so sprožili azilne postopke. To lahko bistveno spremeni tudi dozdajšnji način delovanja migrantov, ki prosijo za mednarodno zaščito v eni državi, a še preden je postopek končan, že odidejo naprej v obljubljeno deželo.
Zaradi raznih interesov se resnica zamegli
Zadnje dni je bilo med prebivalci Metlike kar nekaj vroče krvi zaradi namere o postavitvi sprejemno-registracijskega centra. Šefic razume pomisleke ljudi, a ga žalosti, da prednjačijo drugi interesi pred resnico. Kot pravi, ne gre za nobene migrantske centre, kakršni so bili na Dobovi na začetku migrantskega vala, ampak morajo pač predvideti, da bi se lahko število prebežnikov povečalo in vseh postopkov ne bi mogli izpeljati, kot to brez težav delajo za zdaj, na policijskih postajah. »Razumljivo je, da mora biti sprejemno-registracijski center zaradi infrastrukture v bližini policijske postaje, saj bi bilo nespametno te ljudi tudi po večkrat na dan voziti v oddaljene kraje. Vsaka bojazen in informacije, da bi bilo tam nastanjenih več tisoč ljudi, so neresnične. Slovenija mora upoštevati tudi humanitarni vidik in prav je, da migrantom v času, ko potekajo razni postopki, omogočimo ustrezno nastanitev za nekaj ur ali dni.«
Kot pravi Šefic, so največja težava tako imenovani sekundarni migranti, ki jim določena država ni priznala mednarodne zaščite, a so oblastem nedosegljivi in nihče ne ve, kje so. »To so ljudje v hudi stiski, ki pravzaprav nimajo ničesar izgubiti, zato jih posamezniki z ekstremističnimi idejami lažje novačijo, prav tako jim večkrat ne preostane drugega, kot da zaidejo na kriminalna pota. Italija, recimo, je že zaznala nekaj sekundarnih migrantov,« pojasni Šefic.
