Še tri leta čakanja na načrt dela z nadarjenimi
Ministrstvo za izobraževanje je s popravljalnimi ukrepi zadovoljilo računsko sodišče, ne pa tudi strokovnjakov.
Odpri galerijo
Lansko poročilo računskega sodišča je ugotovilo veliko težav, reševanje bo trajalo (pre)dolgo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Računsko sodišče je decembra lani v reviziji sistema dela z nadarjenimi ugotovilo, da ministrstvo za izobraževanje in zavod za šolstvo nista bila učinkovita. V popravljalnih ukrepih sta oba napovedala nekatere aktivnosti, a prvi akcijski načrt za delo z nadarjenimi naj bi dobili šele do konca decembra 2024. Z ministrstva in zavoda pravijo, da bodo že prej uvedli poskusno uvajanje posodobljenega koncepta za delo z nadarjenimi, a o tem ravnatelji še ne vedo ničesar.
Prof. dr. Mojca Juriševič je nacionalna predstavnica v svetovni zvezi za nadarjene, članica sveta evropske mreže za nadarjene ter predstojnica Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti ljubljanske pedagoške fakultete in bo jutri ena izmed govornic na mednarodni konferenci o nadarjenih v Budimpešti. Slovenskih dobrih praks ni veliko. Od leta 2010, ko je Pedagoška fakulteta UL organizirala okroglo mizo na to temo, se prav veliko ni zgodilo, razlaga Mojca Juriševič: »Končan je projekt evalvacije srednješolskega izobraževanja za nadarjene, ki smo ga delali mi. Videla sem poročilo o analizi Zoisovih štipendij, prenovljen je bil pravilnik šolskih tekmovanj.«
Sogovornica poudarja, da koncepta za delo z nadarjenimi v osnovnih šolah v dvajsetih letih niso posodabljali in ne reševali težav, ki so jih opazili po začetku uporabe: »Zato smo danes na slabšem. Na nekaterih šolah so sami dovolj strokovno odgovorni in so si nekako prilagodili sistem, na nekaterih šolah pa so ga kar opustili.« Da je s sistemom prepoznavanja in dela z nadarjenimi marsikaj narobe, je ugotovilo tudi računsko sodišče. Nekatere šole prepoznajo veliko nadarjenih in delajo z njimi, druge skoraj nič. Veliko je odvisno od entuziazma posameznih učiteljev.
Posodobljeni koncept odkrivanja nadarjenih ter dela z njimi je zdaj pripravljen. Kot odgovarjajo z zavoda za šolstvo, prenovljeni dokument združuje doslej veljavna koncepta za delo z osnovnošolci in srednješolci, razširili so ga tudi na delo z otroki v vrtcih. Z ministrstva so odgovorili, da so se odločili za dveletno poskusno uvajanje posodobljenega koncepta, a ga morata prej obravnavati še svet za kakovost in evalvacije ter strokovni svet za splošno izobraževanje.
Predsednik zveze osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan odgovarja: »Za to prvič slišim. Še vedno delamo tako, kot nam je bilo že davno rečeno, da nadarjene upoštevamo v kvoti otrok s posebnimi potrebami.« Srednje šole so na papirju v malenkost boljšem položaju, saj jim po pravilniku o normativih in standardih pripadajo določena sredstva za delo z nadarjenimi. »To je v normativih že od leta 2010, ampak mislim, da so to izplačali samo enkrat,« pa opozarja direktor Gimnazije Bežigrad Ciril Dominko. Ministrstvo sicer spremembe predpisov načrtuje do maja 2024, a jih računsko sodišče opominja, da morajo pri srednjih šolah zadeve urediti prej, saj pravilnik velja.
Pečan je opozoril še na težavo, ki jo opažajo na več šolah: »Koncept dela je precej invaliden, saj to ni obvezno. Če nadarjeni učenec ne želi sodelovati, je bil čas za to delo vržen stran.« Strokovnjaki opozarjajo, da je logično, da se otroci za dodatno delo ne odločajo, sploh če gre za predure ali celo srečanja ob koncih tedna. Vendarle pa je delo z nadarjenimi ključno za družbo, sklene Mojca Juriševič: »Pomembno je, da se lahko uresničujejo v življenju na stopnji, ki jo zmorejo. Da niso frustrirani zaradi krivic, nevoščljivosti, da si izberejo pravo poklicno pot in da prispevajo k razvoju države. Ne pa, da zbežijo v tujino, kjer jim je bolje.«
Prof. dr. Mojca Juriševič je nacionalna predstavnica v svetovni zvezi za nadarjene, članica sveta evropske mreže za nadarjene ter predstojnica Centra za raziskovanje in spodbujanje nadarjenosti ljubljanske pedagoške fakultete in bo jutri ena izmed govornic na mednarodni konferenci o nadarjenih v Budimpešti. Slovenskih dobrih praks ni veliko. Od leta 2010, ko je Pedagoška fakulteta UL organizirala okroglo mizo na to temo, se prav veliko ni zgodilo, razlaga Mojca Juriševič: »Končan je projekt evalvacije srednješolskega izobraževanja za nadarjene, ki smo ga delali mi. Videla sem poročilo o analizi Zoisovih štipendij, prenovljen je bil pravilnik šolskih tekmovanj.«
Infografika Delo
Sogovornica poudarja, da koncepta za delo z nadarjenimi v osnovnih šolah v dvajsetih letih niso posodabljali in ne reševali težav, ki so jih opazili po začetku uporabe: »Zato smo danes na slabšem. Na nekaterih šolah so sami dovolj strokovno odgovorni in so si nekako prilagodili sistem, na nekaterih šolah pa so ga kar opustili.« Da je s sistemom prepoznavanja in dela z nadarjenimi marsikaj narobe, je ugotovilo tudi računsko sodišče. Nekatere šole prepoznajo veliko nadarjenih in delajo z njimi, druge skoraj nič. Veliko je odvisno od entuziazma posameznih učiteljev.
Poskus
Posodobljeni koncept odkrivanja nadarjenih ter dela z njimi je zdaj pripravljen. Kot odgovarjajo z zavoda za šolstvo, prenovljeni dokument združuje doslej veljavna koncepta za delo z osnovnošolci in srednješolci, razširili so ga tudi na delo z otroki v vrtcih. Z ministrstva so odgovorili, da so se odločili za dveletno poskusno uvajanje posodobljenega koncepta, a ga morata prej obravnavati še svet za kakovost in evalvacije ter strokovni svet za splošno izobraževanje.
Predsednik zveze osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan odgovarja: »Za to prvič slišim. Še vedno delamo tako, kot nam je bilo že davno rečeno, da nadarjene upoštevamo v kvoti otrok s posebnimi potrebami.« Srednje šole so na papirju v malenkost boljšem položaju, saj jim po pravilniku o normativih in standardih pripadajo določena sredstva za delo z nadarjenimi. »To je v normativih že od leta 2010, ampak mislim, da so to izplačali samo enkrat,« pa opozarja direktor Gimnazije Bežigrad Ciril Dominko. Ministrstvo sicer spremembe predpisov načrtuje do maja 2024, a jih računsko sodišče opominja, da morajo pri srednjih šolah zadeve urediti prej, saj pravilnik velja.
Pečan je opozoril še na težavo, ki jo opažajo na več šolah: »Koncept dela je precej invaliden, saj to ni obvezno. Če nadarjeni učenec ne želi sodelovati, je bil čas za to delo vržen stran.« Strokovnjaki opozarjajo, da je logično, da se otroci za dodatno delo ne odločajo, sploh če gre za predure ali celo srečanja ob koncih tedna. Vendarle pa je delo z nadarjenimi ključno za družbo, sklene Mojca Juriševič: »Pomembno je, da se lahko uresničujejo v življenju na stopnji, ki jo zmorejo. Da niso frustrirani zaradi krivic, nevoščljivosti, da si izberejo pravo poklicno pot in da prispevajo k razvoju države. Ne pa, da zbežijo v tujino, kjer jim je bolje.«
