Šestina učiteljev zaposlenih le za določen čas
Po objavi članka, v katerem smo opozorili na hudo pomanjkanje učiteljev, se je oglasilo nekaj strokovnih delavcev, da svoj del krivde nosijo tudi ravnatelji. Ti naj namreč ne bi zaposlovali za nedoločen čas, ampak le za določen, zaposlene pa prestavljali z enega delovnega mesta na drugo. Kdo so zaposleni za določen čas, ni znano, pristojni pa opozarjajo, da za nedoločen čas lahko zaposlijo le učitelja z vsemi pogoji. Običajno se tu zatakne.
»Učitelje in druge strokovne delavce prestavljajo po različnih delovnih mestih, enkrat za polni delovni čas, potem za skrajšani, in tako se vleče nekaj let. Potem jih 'posodijo' še na kakšno drugo šolo, učitelji pa ostajajo brez zaposlitve za nedoločen čas in raje odhajajo iz poklica,« je razlagala strokovna delavka, ki ni želela biti imenovana.
79,19 %
učiteljev je bilo 1. oktobra zaposlenih za nedoločen čas za polni delovni čas
79,19 %
učiteljev je bilo 1. oktobra zaposlenih za nedoločen čas za polni delovni čas
Z ministrstva za izobraževanje so sporočili, da je bilo 1. oktobra zaposlenih 34.167 (17,79 odstotka) učiteljev za nedoločen čas za polni delovni čas, 1619 (3,75 odstotka) pa za nedoločen čas za krajši delovni čas. Zaposlenih učiteljev za določen čas za polni delovni čas je bilo 5322 (12,33 odstotka) in še 2039 učiteljev za določen čas za krajši delovni čas. 626 strokovnih delavcev je imelo 1. oktobra več različnih pogodb.
Brez pogojev
Po ocenah ravnateljev in Sviza naj bi v vzgoji in izobraževanju primanjkovalo tudi do 4000 učiteljev. Zakaj torej ni več učiteljev zaposlenih za nedoločen čas? Na ministrstvu za izobraževanje opozarjajo na pogoje o izobrazbi, ki »se razlikujejo tako glede izobraževalnega programa kot glede predmeta oziroma predmetnega področja posameznega učitelja. Zato posamezen učitelj ne more nadomestiti katerega koli učitelja. To pomeni, da je zaposlitev učitelja, ki je zaposlen za določen čas, za nedoločen čas lahko rešitev le, če izpolnjuje pogoje za učitelja posameznega konkretnega predmeta oziroma predmetnega področja, pogosto pa sploh ne reši problema pomanjkanja učiteljev.«
Predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan je napovedal, da bodo naredili anketo med šolami, koliko imajo kadrov, ki pogojev po zakonu ne izpolnjujejo in jih zato ne smejo zaposliti za nedoločen čas. »Mi bi marsikoga zaposlili, pa ga ne moremo. Pred leti si z neko izobrazbo lahko poučeval tudi kakšen drug predmet, potem so to ukinili. To je zdaj velika težava predvsem za bolj odročne šole. Ampak nismo ravnatelji tisti, ki imamo tudi škarje in platno. Poleg tega smo natančno na to opozarjali, da se bo zgodilo,« je dejal Pečan.
Kdo sploh uči?
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je poudaril, da se zavedajo stisk ljudi, ki ne morejo dobiti zaposlitve za nedoločen čas, a da v sindikatu ne opažajo, da bi se število zaposlenih za določen čas povečevalo. »Ključno je vprašanje, kakšna je struktura zaposlenih za določen čas. Naša predpostavka je, da so to ljudje, ki nimajo formalnih pogojev za zaposlitev. Dejstvo je, da jih šole potrebujejo, zato jim spreminjajo delovna mesta, da jih potem spet lahko za nekaj časa zaposlijo. V tem delu gre seveda tudi za zlorabo predpisov. Potem bi jih morali zaposliti za nedoločen čas, ker po določenem času ne smeš več podaljševati pogodbe za določen čas, ampak ker ta oseba nima pogojev, tega ne morejo narediti. In smo v začaranem krogu,« je dejal Štrukelj.
Poudaril je še, da bi morali čim prej ugotoviti, kdo so ljudje, ki učijo naše otroke: »Država sploh ne zbira podatkov, koliko je neustreznih kadrov v šolah, kar prikriva resnost problema. Žrtev pa je seveda kakovost. Pogoji za učitelja morajo biti jasni in dobro postavljeni, od njih pa ne smemo odstopati, sicer bo trpela kakovost. Vedno več je tudi učiteljev, ki učijo le pogodbeno. Opravijo pedagoške ure, potem pa je njihov fokus drugje. Ni jih na konferencah, ne načrtujejo s kolektivom, ne poznajo dinamike. To bo v prihodnje velika težava.«
