Poškodovane hiše morajo pred vrnitvijo prebivalcev pregledati statiki

Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes ob 1.43 in nato še ob 2. uri zabeležili zmeren potresni sunek, z magnitudama 1,4 in 1,3. Nekaj po eni popoldan so se tla zatresla z magnitudo 3,6.Žarišče potresov je bilo 85 kilometrov vzhodno od Ljubljane, v bližini Brežic. Intenziteta potresov v širšem nadžariščnem območju ni presegla četrte stopnje po evropski potresni lestvici, čutili pa so ju posamezni prebivalci Brežic in Dobove, so sporočili iz urada za seizmologijo pri Agenciji RS za okolje.



Po poročanju hrvaških medijev se tla tudi v Petrinji še niso umirila. Nov potres z magnitudo 3,2 je nekaj pred peto uro zjutraj stresel Petrinjo in okolico, čutili so ga tudi v Zagrebu. Sledilo mu je še več šibkejših popotresnih sunkov, najmočenjpi pa je bil ob 13.13, s magnitudo kar 3,6. Hrvaški seizmologi so že po katastrofalnem torkovem potresu z magnitudo 6,4 opozorili, da se tla ne bodo tako hitro umirila. Do 31. decembra so po torku zabeležili najmanj 257 potresnih sunkov z magnitudo večjo od 1,0.

Po poročanju 24sata.hr so se zaradi močnega potresa tla v nekaterih krajih dvignila, v drugih pa spustila za več deset centimetrov. Najbolj izrazito v Petrinji, in sicer za od 10 do 30 centimetrov. Alen Berta, gozdarski inženir in svetovalec v mednarodnem podjetju CGI, kjer sledi spremembam na Zemlji, je na svojem facebook profilu objavil satelitske slike, ki prikazujejo celoten obseg naravne nesreče: »Če primerjamo posnetke satelita Sentinel 1, posnete 18. in 30. decembra, lahko opazimo, da so se tla zahodno od Petrinje približala satelitu za 44 centimetrov. Tla v Petrinji (stran od satelita) pa so se spustila za od 10 do 30 centimetrov.«



Profesor na hrvaški vojaški akademiji Mladen Viher je naredil analizo amplitude premika tal. Po njegovih izračunih se je širše območje Petrinje spustilo za več kot 12 centimetrov. Premikanje tal so v takšnem obsegu zabeležili nazadnje po hudih potresih v Italiji pred tremi oziroma štirimi leti.

Hrvaški so po potresu poleg Slovenije ponudile pomoč še nekatere druge države Evropske unije. Že po torkovem potresu so iz Roj v Petrinjo odpeljali zaloge hrane in vode, zasilne šotore in druge nujne potrebščine. Danes je na terenu tisoč pripadnikov civilne zaščite, policije in vojske, ki pomagajo prebivalstvu in odstranjujejo ruševine.

Ključne naloge prevoz in razdeljevanje kontejnerjev in prikolic

Profesor na zagrebški fakulteti za gradbeništvo in koordinator na hrvaškem centru za potresno inženirstvo Josip Atalić je pojasnil, da je prizadeto območje še vedno potresno aktivno. Vendar pa ni razlogov za paniko, temveč se je treba navaditi in se obnašati temu primerno. Po njegovih besedah je bolje, da ljudje ne bivajo v poškodovanih hišah, dokler jih ne pregledajo statiki.

Pomočnik hrvaškega notranjega ministra Damir Trut je ob tem dejal, da se je del ljudi, ki v preteklih dneh niso želeli zapustiti poškodovanih domov, vendarle javil v vojašnici v Petrinji. Tam so pripravili namestitve za tiste, ki so ostali brez strehe nad glavo. Dodal je, da so namestitve odprli še v dveh petrinjskih šolah, za kateri so statiki ocenili, da sta varni.

V izjavi za hrvaški nacionalni radio je povedal še, da je danes na terenu tisoč pripadnikov civilne zaščite, policije in vojske, ki pomagajo ljudem in odstranjujejo ruševine. Danes so ključne naloge prevoz in razdeljevanje kontejnerjev, kamp prikolic in šotorov ter odstranjevanje poškodovanih dimnikov in popravljanje streh. Davi so začeli razdeljevati tudi kruh, vodo in druge potrebščine, pripravljajo tople obroke.



Hrvaški prireditelji bližnjih slalomskih tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju v Zagrebu so sporočili, da so se z vsemi tekmovalkami in tekmovalci dogovorili, da bodo deset odstotkov denarnega sklada namenili žrtvam nedavnega potresa, je zapisala avstrijska tiskovna agencija APA. Skupni znesek pomoči znaša 50.000 evrov.

Prvi hrvaški novorojenček rojen v Sisku

Ljudem, ki so v potresu izgubili streho nad glavo, so tako stopili ob stran ne le sodržavljani, pač pa tudi številni drugi. Jutarnji list pa je zjutraj postregel z novico, da se je prvi dojenček na Hrvaškem v novem letu rodil v bolnišnici v Sisku, in sicer družini, ki ji je potres v Petrinji povsem porušil hišo. Noseča mama je s prvorojencem in soprogom nato spala kar v avtu.

Naš kraj živi in bo živel še naprej, je povedal namestnik direktorja bolnišnice Marin Repustić. »15 sekund čez polnoč se je rodil mali David. Simbolično je rojen prav v Sisku, mama in novorojenček se dobro počutita, presrečni smo, da se je vse dobro izšlo,« je dodal Repustić.