Skrivanje dokumentov povezanih z nakupom ograje se nadaljuje
Zavod za blagovne rezerve ne želi razkriti vseh dokumentov vezanih na nakup ograje na meji s Hrvaško v letih 2015 in 2016. Zoper odločitev informacijske pooblaščenke, ki je odločila, da so vse pogodbe javne, so sproži upravni spor.
Odpri galerijo
V teh dneh se je na meji s Hrvaško postavljati novih 40 kilometrov panelne ograje. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Transparency International Slovenia, ki že leta skuša razkriti tajne dokumente o nakupu rezilne žice, izraža ogorčenje zaradi odločitve zavoda za blagovne rezerve, da sproži upravni spor zoper julijsko odločitev informacijske pooblaščenke, v skladu s katero bi morali razkritje vseh dokumentov in sklepe glede nakupov t. i. tehničnih ovir na meji s Hrvaško v letih 2015 in 2016. Na zavodu za blagovne rezerve danes za pojasnila niso dosegljivi, saj je direktor Anton Zakrajšek odsoten, so pa nam odgovore obljubili za jutri.
Spor je na upravnem sodišču zavod za blagovne rezerve izgubil že lani, ko je moral na zahtevo informacijske pooblaščenke razkriti nekaj pogodb o nakupu, ki so se nanašali na žalski Minis. Podjetju, ki je posel dobilo praktično brez referenc, je od leta 2015 pripadlo več kot devet milijonov od ograjevalnega posla. Ob tem pa je Minis zavajal tudi z lažno izjavo, da ima poravnane vse obveznosti. Pri tem pa je podjetje zatajilo, da ima za 3000 evrov neplačanih davkov in prispevkov, kar je razsodilo tudi višje sodišče. Podjetje Minis po odločbi sodišča pet let ne bo smelo sodelovati pri javnih naročilih.
Transparency International pričakuje, da bo upravno sodišče v tokratnem primeru odločilo dovolj hitro in omogočilo hiter dostop do informacij. Skladno z mednarodnimi standardi je zapoznel dostop do informacij namreč enak zavrnitvi, poudarjajo in dodajajo, da ni nič manj zaskrbljujoče, da tudi vlada – kljub nasprotni odločitvi informacijske pooblaščenke – nadaljuje z onemogočanjem dostopa do informacij, povezanih z nakupi t. i. tehničnih ovir, javnosti, saj je zavrnila zahtevek po umiku stopnje tajnosti s sklepov vlade, ki zadevajo nabavo ograje.
»Pozivamo vlado, da čim hitreje izvrši odločbo informacijske pooblaščenke in javnosti končno omogoči vpogled v ozadje omenjenih nakupov,« je sporočila predsednica TI Slovenia Alma Sedlar.
Spor je na upravnem sodišču zavod za blagovne rezerve izgubil že lani, ko je moral na zahtevo informacijske pooblaščenke razkriti nekaj pogodb o nakupu, ki so se nanašali na žalski Minis. Podjetju, ki je posel dobilo praktično brez referenc, je od leta 2015 pripadlo več kot devet milijonov od ograjevalnega posla. Ob tem pa je Minis zavajal tudi z lažno izjavo, da ima poravnane vse obveznosti. Pri tem pa je podjetje zatajilo, da ima za 3000 evrov neplačanih davkov in prispevkov, kar je razsodilo tudi višje sodišče. Podjetje Minis po odločbi sodišča pet let ne bo smelo sodelovati pri javnih naročilih.
Transparency International pričakuje, da bo upravno sodišče v tokratnem primeru odločilo dovolj hitro in omogočilo hiter dostop do informacij. Skladno z mednarodnimi standardi je zapoznel dostop do informacij namreč enak zavrnitvi, poudarjajo in dodajajo, da ni nič manj zaskrbljujoče, da tudi vlada – kljub nasprotni odločitvi informacijske pooblaščenke – nadaljuje z onemogočanjem dostopa do informacij, povezanih z nakupi t. i. tehničnih ovir, javnosti, saj je zavrnila zahtevek po umiku stopnje tajnosti s sklepov vlade, ki zadevajo nabavo ograje.
»Pozivamo vlado, da čim hitreje izvrši odločbo informacijske pooblaščenke in javnosti končno omogoči vpogled v ozadje omenjenih nakupov,« je sporočila predsednica TI Slovenia Alma Sedlar.
Srbsko podjetje Legi-SGS, ki ga je ministrstvo za javno upravo izbralo prek javnega razpisa, je med tem začelo na meji s Hrvaško postavljati dodatne kilometre panelne ograje. Po novem naj bi dolžina ograje, ki je postavljena prekinjeno vse od Obale do Pomurja, prvič presegla 200 kilometrov in tako dosegla kar tretjino celotne južne meje. Za dobrih 40 kilometrov ograje naj bi odšteli 4,8 milijona evrov.
