Spomenik osamosvojitvi: leto dni in šest sestankov
Na proslavi ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike maja lani je prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan predlagal razmislek, da bi se osamosvojitvi kot velikemu državotvornemu dejanju slovenskega naroda častno oddolžili s spomenikom. Vlada je ustanovila posebno komisijo, ki jo vodi državni sekretar na obrambnem ministrstvu Rudi Medved, sestavili so še strokovno podkomisijo, ki pripravlja izhodišča za razpravo za krovno komisijo.
Trije sestanki in mnogo neformalnih srečanj
Obe komisiji sta se doslej sestali trikrat. »Vmes je bilo mnogo neformalnih srečanj. Opravili smo mnogo ur vsebinskih razprav, tako da so izhodišča bolj ali manj nared in pričakujem v kratkem tudi končno odločitev o lokaciji. Vlada bo verjetno že v aprilu ali začetku maja seznanjena z izhodišči. Želim si, da kljub raznoterim mnenjem, predvsem zaradi kulturnovarstvenega statusa Trga republike, na koncu najdemo konsenz, da bodo izhodišča, vključno z lokacijo predlog celotne komisije, ker ne bi rad, da bi odločitev sprejemali s preglasovanjem,« pravi Medved.
V okviru razprav na komisiji so se, kot smo že pisali, porajale različne zamisli, od klasičnega spomenika (odločitve še ni, vsekakor pa je najbližje, da bo spomenik), do simbolne sporočilnosti kake od stavb, pa tudi namensko urejenega prostora. Vendar določanje same oblike spomenika slovenske osamosvojitve niti ni ena od temeljnih nalog komisije. »Kakšne narave bo spomenik, bo pokazal šele javni natečaj, prek katerega bo mogoče pridobiti strokovno, oblikovno in funkcionalno najprimernejšo rešitev. Natečajna naloga bo določila osnovni okvir, kakšno sporočilno vrednost naj nosi spomenik kot simbolno mesto povezovanja. V osamosvojitveni proces je bila vključena celotna družba, zato naj spomenik združuje državo, ljudi in njihove dosežke, odraža naj medsebojno spoštovanje in zaupanje, spomenik naj bo tako odraz zgodovine kot tudi naše vizije za prihodnost.«
Komisija za postavitev, ne rušenje spomenika
Vsi so se strinjali, dodaja Medved, kakšna naj bo sporočilna vrednost spomenika, že ves čas pa je največ razprave prav o lokaciji. »Vemo, da neko lokacijo moramo predlagati, ker bo to izhodišče za pripravo javnega natečaja. Če je bilo na začetku pričakovati, da bo ravno izbira lokacije najlažje opravilo, glede na to, koliko simbolike za slovensko osamosvojitev nosi Trg republike v Ljubljani, pa se nam je prav zaradi izbire same lokacije delo v komisiji zavleklo dlje, kot bi pričakoval. Veseli me, da nam je komisijo uspelo ubraniti pred politiziranjem, da delamo v miru in se ne izpostavljamo, dokler ne pridemo do neke rešitve. To smo dosegli, ker smo takoj na začetku razčistili, kaj je poslanstvo komisije. Da je komisija poklicana, da pripravi izhodišča za postavitev spomenika slovenski osamosvojitvi, ne pa za rušenje kateregakoli spomenika.«
Pri Trgu republike, kot možni lokaciji, stroka opozarja, da je območje kot celota razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena. Varovana sestavina je delo arhitekta Edvarda Ravnikarja, posamezni spomeniki so delo drugih avtorjev. Trg republike je pod pravnim režimom varstva kulturne dediščine, kar pomeni, da je zelo oteženo kakorkoli spreminjati njegovo podobo. Prav zato je bil na zadnji seji komisije sprejet sklep, da ministrstvo za kulturo in zavod za varstvo kulturne dediščine pripravita strokovno mnenje o možnih ureditvah na Trgu republike.
