Spopad med vlado in NIJZ minus za državljane
Zaupanje na preizkušnji: komu verjeti v boju s koronavirusom? Ukrepom politike, mnenju stroke ali lastni presoji.
Odpri galerijo
Ivan Eržen ne bo novi direktor NIJZ. Foto: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Ob spopadanju politike in stroke kratko vedno potegnejo državljani. Tako je bilo tudi ob zadnjem preigravanju med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) in vlado o tem, kateri uvedeni ukrepi so bili smiselni, kateri najbolj strokovni in kateri morda celo pretirani in uvedeni zgolj zaradi nabiranja političnih točk. Že tako negotove državljane so nesoglasja med odločevalci le še dodatno zbegali.
V obdobju, ko bi morali državljani od stroke in politike dobivati poenotena sporočila, kako ravnati, da bi novi koronavirus najbolje zajezili, so si glavni akterji javno skočili v lase. Strokovnjaki iz NIJZ z v. d. direktorja Ivanom Erženom na čelu so politiki očitali, da z ukrepi, kot so razkuževanje stavb, omejitve gibanja na posamezne občine itd. pretirava. Vladajoča politika z Janezom Janšo v ospredju je vrnila žogico, češ da so strokovnjaki NIJZ, v ključem času, ko je institucijo vodila Nina Pirnat – sicer članica SD, zamujali z odločitvami, oni pa popravljajo škodo.
Ta teden bo objavljen razpis za novega direktorja inštituta in javnost bo spet zaposlovalo ugibanje, zakaj je Eržen, ki mu je 25 epidemiologov izrazilo podporo v pismu, pri vladajoči politiki padel v nemilost. Posamezniki se bodo ukvarjali z vprašanjem, kaj bi bilo, če ne bi bilo, prihajalo bo do novih očitkov.
»Šepa komunikacija na nacionalni ravni«, je trenutni položaj včeraj na spletnem pogovoru Opozicija, ki so ga organizirali Socialni demokrati, opisal njihov poslanec Franc Trček. Dodal je, da bo treba v tem času prenehati delati notranji 'kažin': »Virus bomo morali na nek način demistificirati, in morda me je bolj kot virusa strah političnega bevskanja.« Po Trčkovem mnenju bomo normalna družba postali, ko ob menjavi oblasti ne bo menjav na strokovnih pozicijah in bo povrnjeno zaupanje v stroko.
Eržen je v omenjenem spletnem pogovoru dejal, da se ne namerava potegovati za direktorski položaj na inštitutu, saj meni, da je za to dovolj mlajših kandidatov. Pojasnil je, da je vlada sprejela vse ukrepe, ki jih je predlagala stroka, je pa res, da slednja v nekaterih ni videla smisla. Obenem je izrazil razumevanje do vlade, češ da se je za strožje ukrepe odločila tudi zato, ker se mnogi ljudje niso držali nasvetov, ki jih je zagovarjala stroka. Kot najpomembnejšega je izpostavil ohranjanje distance med ljudmi.
Nekdanji minister za zdravje Samo Fakin je dejal, da nihče v Sloveniji zagotovo ne ve, katere poteze so prave: »Če bomo malo pretiravali, škode ne bo. Vsaj v zdravstvu ne.«
Naj torej državljani nosijo maske, stavbe pa naj se razkužujejo, čeprav stroka glede tega ni bila povsem poenotena? »Ukrep razkuževanja je eden izmed ukrepov, ki je bil v Južni Koreji in drugih azijskih državah uspešen. Potrebno je nositi maske, saj so okužene osebe, ki ne kažejo znakov bolezni, nevaren vir širjenja virusa,« je včeraj odgovoril Milan Krek iz NIJZ.
Glede vsesplošnega nošenja mask si je zdaj premislila celo svetovna zdravstvena organizacija. Ta je pred kratkim njihovo uporabo priporočala zgolj posameznikom s simptomi okužbe ali ljudem, ki skrbijo za rizične skupine, a je svoja stališča omilila zaradi vedno več znanstvenih raziskav, ki kažejo na pozitivne učinke nošenja mask. Strožji ukrepi zmanjšajo možnost prenosa virusa, je bil jasen Krek. Vlada ocenjuje, da sedanji ukrepi zadostujejo, saj že beležimo upad dnevnega prirasta novih primerov. Po Krekovem mnenju se bo epidemija začela umirjati, a le, če bomo disciplinirani.
Po naslednjem vikendu se bomo ukvarjali s tem, ali lahko sprostimo prepovedi in na katerih področjih, je včeraj dejal vladni govorec Jelko Kacin. V UKC Ljubljana tako že pripravljajo izhodno strategijo za čas po covidu-19.
Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike je pojasnil, da bila hospitalna dejavnost ves čas Covida 80 odstotna in da so zmanjšali nekatere elektivne ter ambulantne dejavnosti. Kot pravi so nujne paciente poleg urgentnih obravnav, obravnavali tudi s pomočjo telefonskih posvetov in e – posvetov: »Seveda izpada meseca oziroma meseca in pol ne bo mogoče enostavno nadoknaditi, se bomo pa trudili, da to čim prej nadomestimo, saj doba Covida ne bo pripomogla k skrajšanju čakalnih dob.«
V obdobju, ko bi morali državljani od stroke in politike dobivati poenotena sporočila, kako ravnati, da bi novi koronavirus najbolje zajezili, so si glavni akterji javno skočili v lase. Strokovnjaki iz NIJZ z v. d. direktorja Ivanom Erženom na čelu so politiki očitali, da z ukrepi, kot so razkuževanje stavb, omejitve gibanja na posamezne občine itd. pretirava. Vladajoča politika z Janezom Janšo v ospredju je vrnila žogico, češ da so strokovnjaki NIJZ, v ključem času, ko je institucijo vodila Nina Pirnat – sicer članica SD, zamujali z odločitvami, oni pa popravljajo škodo.
Iskanje direktorja
Ta teden bo objavljen razpis za novega direktorja inštituta in javnost bo spet zaposlovalo ugibanje, zakaj je Eržen, ki mu je 25 epidemiologov izrazilo podporo v pismu, pri vladajoči politiki padel v nemilost. Posamezniki se bodo ukvarjali z vprašanjem, kaj bi bilo, če ne bi bilo, prihajalo bo do novih očitkov.
»Šepa komunikacija na nacionalni ravni«, je trenutni položaj včeraj na spletnem pogovoru Opozicija, ki so ga organizirali Socialni demokrati, opisal njihov poslanec Franc Trček. Dodal je, da bo treba v tem času prenehati delati notranji 'kažin': »Virus bomo morali na nek način demistificirati, in morda me je bolj kot virusa strah političnega bevskanja.« Po Trčkovem mnenju bomo normalna družba postali, ko ob menjavi oblasti ne bo menjav na strokovnih pozicijah in bo povrnjeno zaupanje v stroko.
Eržen je v omenjenem spletnem pogovoru dejal, da se ne namerava potegovati za direktorski položaj na inštitutu, saj meni, da je za to dovolj mlajših kandidatov. Pojasnil je, da je vlada sprejela vse ukrepe, ki jih je predlagala stroka, je pa res, da slednja v nekaterih ni videla smisla. Obenem je izrazil razumevanje do vlade, češ da se je za strožje ukrepe odločila tudi zato, ker se mnogi ljudje niso držali nasvetov, ki jih je zagovarjala stroka. Kot najpomembnejšega je izpostavil ohranjanje distance med ljudmi.
Odrešujoča disciplina
Nekdanji minister za zdravje Samo Fakin je dejal, da nihče v Sloveniji zagotovo ne ve, katere poteze so prave: »Če bomo malo pretiravali, škode ne bo. Vsaj v zdravstvu ne.«
Naj torej državljani nosijo maske, stavbe pa naj se razkužujejo, čeprav stroka glede tega ni bila povsem poenotena? »Ukrep razkuževanja je eden izmed ukrepov, ki je bil v Južni Koreji in drugih azijskih državah uspešen. Potrebno je nositi maske, saj so okužene osebe, ki ne kažejo znakov bolezni, nevaren vir širjenja virusa,« je včeraj odgovoril Milan Krek iz NIJZ.
Glede vsesplošnega nošenja mask si je zdaj premislila celo svetovna zdravstvena organizacija. Ta je pred kratkim njihovo uporabo priporočala zgolj posameznikom s simptomi okužbe ali ljudem, ki skrbijo za rizične skupine, a je svoja stališča omilila zaradi vedno več znanstvenih raziskav, ki kažejo na pozitivne učinke nošenja mask. Strožji ukrepi zmanjšajo možnost prenosa virusa, je bil jasen Krek. Vlada ocenjuje, da sedanji ukrepi zadostujejo, saj že beležimo upad dnevnega prirasta novih primerov. Po Krekovem mnenju se bo epidemija začela umirjati, a le, če bomo disciplinirani.
Po naslednjem vikendu se bomo ukvarjali s tem, ali lahko sprostimo prepovedi in na katerih področjih, je včeraj dejal vladni govorec Jelko Kacin. V UKC Ljubljana tako že pripravljajo izhodno strategijo za čas po covidu-19.
Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike je pojasnil, da bila hospitalna dejavnost ves čas Covida 80 odstotna in da so zmanjšali nekatere elektivne ter ambulantne dejavnosti. Kot pravi so nujne paciente poleg urgentnih obravnav, obravnavali tudi s pomočjo telefonskih posvetov in e – posvetov: »Seveda izpada meseca oziroma meseca in pol ne bo mogoče enostavno nadoknaditi, se bomo pa trudili, da to čim prej nadomestimo, saj doba Covida ne bo pripomogla k skrajšanju čakalnih dob.«
