Tiskane izdaje
Ko so prejšnji teden na Kongresnem trgu v središču Ljubljane slovesno odkrili spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam, smo vas v Revoltirani anketi vprašali, kdo po vašem mnenju najbolj ovira slovensko nacionalno spravo.
Med ponujenimi odgovori se je daleč največ, kar 44 odstotkov udeležencev opredelilo, da je to politika, ki da se hrani z razprtijami med ljudmi po načelu, da je lažje vladati razdeljenemu ljudstvu. Slaba desetina se je strinjala, da smo za to pravzaprav odgovorni vsi, ker prenašamo zgodovinsko breme na mlajše generacije, najmanj, zgolj nekaj več kot dva odstotka, pa je bilo tistih, ki krivdo pripisujejo svojcem žrtev, ki da izpostavljajo tragično poglavje slovenskega naroda, ker ne morejo pozabiti na svojo izgubo.
Morda najbolj bode v oči podatek, da je skoraj polovica (44 odstotkov) tistih, ki so odgovorili na anketo, ocenila, da Slovenija sprave sploh ne potrebuje, češ da je jasno, kaj in zakaj se je zgodilo pred dobrimi sedmimi desetletji.
V novi Revoltirani anketi se vračamo k nedavni odločitvi arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, ki je sosednja država ne priznava. Zato se postavlja vprašanje, ali in kako jo bo mogoče kljub temu implementirati. V tem kontekstu vas sprašujemo, ali bi morala Slovenija bolj agresivno uveljaviti odločitev arbitražnega sodišča.
