Šarec: Moj občutek je, da Levica misli resno

Kamnik – Vodstva peterice strank, zbranih okoli Marjana Šarca, so ponovila vajo izpred štirih tednov, le da se jim je tokrat pri maratonskem usklajevanju za mizo namesto NSi pridružila Levica, ki pa ima do številnih vprašanj diametralno nasprotna stališča kot prejšnja šesta potencialna partnerica. Dosedanje pripombe Levice so preostali označili za konstruktivne, vendar odgovora, ali smo kaj bliže novi vladi, še ni.

»Moj občutek je, da Levica misli resno. Na pogajanja so prišli pripravljeni in ni bilo čutiti, da bi iskali točke, v katerih bi lahko poiskali samo tisto, zaradi česar se lahko odide,« je po maratonskih pogajanjih z Levico povedal predsednik LMŠ Marjan Šarec.

Danes po izvršnem odboru Levice bodo predsedniki strank usklajevali točke, o katerih se še niso dogovorili. Katera so ta področja, ni komentiral, je pa odprtih zadev »ostalo manj, kot je bilo pričakovano«.



»Pričakujem, da bomo dorekli zelo jasne sklepe in da nam bodo popustili vsaj toliko, kot so NSi,« je ob prihodu na pričakovano dolgotrajna pogajanja s sredinskimi strankami dejal koordinator Levice Luka Mesec.

»V koalicijski pogodbi bomo s svojimi komentarji šli od primera do primera. Videli bomo, ali lahko najdemo skupne točke,« je še komentiral in napovedal, da bodo izplen koalicijskih pogajanj danes in jutri predstavili organom stranke. Ti ga morajo pred morebitnim dogovorom o sodelovanju s strankami LMŠ, SD, SMC, Sab in Desus še potrditi, zato šesterica za nadaljnja pogajanja nima več veliko časa.


 

Židan in Erjavec naklonjena

»Želim si, da vseh šest strank pove Marjanu Šarcu, da ima njihove podpise za kandidata za mandatarja. Upam, da bomo dobili še devet glasov,« je ob prihodu na pogajanja dejal predsednik SD Dejan Židan. »Če je res cilj zaščititi demokratične vrednote brez fige v žepu, potem se bomo danes dogovorili marsikaj. Verjamem, da je mogoče doseči kompromis,« je dodal Židan. Levica mora tako kot vse druge stranke po njegovih besedah povedati, kaj je zanje najpomembneje.



Ponovil je, da jim je marsikaj od njihovih zahtev v SD že uspelo izpogajati, pri čemer je omenil dvig minimalne plače, ukrepe za izboljšanje položaja upokojencev in povečanje sredstev za kulturo.

Tudi po mnenju predsednika Desusa Karla Erjavca je zelo pomembno, da se v drugem krogu iskanja mandatarja dogovorijo in Šarca postavijo za mandatarja. »Pričakujem, da bomo danes dosegli ta dogovor. Predolgo že čakamo, da bi Slovenija dobila vlado,« je povedal Erjavec.

Spomnil je, da morajo z Levico razjasniti, ali želijo s petimi strankami vstopiti v koalicijo ali jih bodo podprli le projektno. Od tega je, po Erjavčevih besedah, odvisen tudi nadaljnji postopek pogajanj.


 

Velika razhajanja 

Če se bo pokazalo, da so programske razlike med šestimi strankami prevelike, v Levici ne izključujejo možnosti, da bi po tako imenovanem portugalskem scenariju prispevali glasove za izvolitev manjšinske vlade Marjana Šarca, ki ima za zdaj le 43 glasov, torej tri premalo, v zameno za projektno sodelovanje. To bi storili, če bi peterica Levico podprla pri nekaterih ključnih točkah, kot so dvig minimalne plače, višje pokojnine, javno zdravstvo in podobno. Kot je Marjan Šarec po pogajanjih znova potrdil, temu scenariju zaradi nestabilnosti ni naklonjen. 

Čeprav peterica za zdaj ostaja optimistična, je jasno, da imajo za dogovarjanje malo časa, predvsem pa, da so razlike pri nekaterih temah precejšnje. Tako je bila Levica po tem, ko je prejela osnutek koalicijske pogodbe, zelo kritična do večanja sredstev za vojsko, kar razumejo kot preveliko slepo podrejanje Natu, ter nadaljevanja privatizacije. Med konkretnimi pripombami so našteli še, da ni nobenega resnega programa za odpravo revščine in nobenih podnebnih ciljev.



V pogodbi, za katero nočejo, da bi bila le seznam dobrih želja, ampak jasna zaveza, kakšne so politike, ki jih bo vlada izvajala, se jim zdi nujna fiskalna vzdržnost. Ob novih odhodkih za višje minimalne pokojnine, večja javna sredstva za zdravstvo, razvoj in raziskovanje bi za povečanje proračunskih prihodkov med drugim povišali davek na dobiček, določili višje prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje delodajalcev in uvedli nepremičninski davek.

Poleg odnosa do izdatkov za vojsko so velike razlike med peterico in Levico tudi v stališčih do privatizacije na splošno in prav konkretno NLB, pa tudi do gradnje drugega tira.

Drugi krog do 10. avgusta

Po neuspešnem prvem krogu iskanja mandatarja imajo stranke v drugem, 14-dnevnem, krogu časa do 10. avgusta. Z dogovorom glede vsebine in razdelitvijo resorjev pa morajo pohiteti tudi zaradi usklajevanja na organih strank. Če bi predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev v drugem krogu vložili predlog za mandatarja, bi državni zbor o kandidatu za mandatarja glasoval najprej 13. avgusta in najkasneje 17. avgusta.



Če niti takrat ne bo nikogar z dovolj podpore, bodo lahko poslanci izglasovali še tretji krog, v katerem pa za potrditev mandatarja ni potrebna več absolutna večina glasov, temveč le navadna, torej večina navzočih.



Pod okriljem SDS, relativne zmagovalke volitev, za zdaj vsaj uradno ne potekajo nobeni pogovori za morebitno sestavo koalicije. Je pa prvak SDS Janez Janša fotografije prihoda šesterice na pogajanja v Kamniku na twitterju pospremil z besedami: »Spominja na tista srečevanja predsednikov bivših republik SFRJ spomladi 1991.«