Televizija z največjim kosom oglaševalskega kolača pri nas

Največja oglaševalca pri nas sta Telekom Slovenija in Mercator, na tretjem mestu je diskontna veriga Lidl.

Objavljeno
04. marec 2015 20.25
Blaž Kondža
Blaž Kondža
Danes poteka v dvorani ljubljanskega Grand hotela Union finale 8. Medcelinskega oglaševalskega pokala (International Advertising Cup). Oglaševanje seveda niso le kreativne rešitve, ki se potegujejo za oglaševalski superpokal, ampak je to tudi pomembna gospodarska panoga, o kateri smo se pogovarjali s poznavalci. Katera kreativna ekipa si bo zaslužila pokal, pa bo znano danes zvečer.

Finančna kriza ni prizanesla niti oglaševalski panogi, kar se je odrazilo predvsem z ugašanjem manjših oglaševalskih agencij, pa tudi nekaterih vidnejših igralcev v panogi, ki so pred letom 2008 še prosperirali in nato čez noč ugasnili. Po drugi strani pa je sodeč po podatkih družbe Mediana, ki se ukvarja s trženjskim raziskovanjem in že vrsto let spremlja bruto vrednost oglaševanja pri nas, oglaševanje v medijih raslo: leta 2008 je bruto vrednost oglaševanja znašala 522 milijonov, lani pa kar 786 milijonov evrov. Seveda moramo takoj opozoriti, da gre za bruto vrednosti, ki so navedene v uradnih cenikih medijskih hiš. Kolikšen je dejanski zaslužek medijev iz naslova oglaševanja, je težje oceniti, saj medijske hiše dajejo zvestim oglaševalcem tudi izdatne popuste.

Kraljica televizija

Ko pogledamo oglaševalski kolač za leto 2014, težak dobrih 786 milijonov evrov, hitro ugotovimo, da ima največji delež v njem televizija. Lani so televizijske hiše sodeč po podatkih Mediane zaslužile dobrih 579,4 milijona evrov in si odrezale 73,7 odstotka pogače. Sledita tisk z dobrimi 110,5 milijona evrov (14 odstotkov) in zunanje oglaševanje na plakatih s 35,6 milijona evrov (4,5 odstotka). Tesno za plakati je internet z dobrimi 33,8 milijona evrov. Tako velik delež televizije je sicer značilen za slabo razvita tržišča, zato je toliko bolj nenavaden za Slovenijo.

Največja oglaševalca pri nas sta Telekom Slovenija in Mercator, prvi s 36,4 milijona evrov in drugi s 35,8 milijona evrov vloženih v oglaševanje. Na tretjem mestu je diskotna veriga Lidl, ki porabi 28,7 milijona evrov za oglaševanje. Z vidika gospodarskih panog so lani največ v oglaševanje vložili trgovci - dobrih 121 milijonov. Na drugem mestu so operaterji mobilne telefonije z 58,7 milijona evrov in na tretjem avtomobilske znamke z 51,8 milijona evrov.

Oglaševanje kaže gospodarsko moč

Ker je oglaševanje tesno povezano s kreativnostjo, ki se vloži v nastanek oglasnih sporočil − najboljša med njimi se prav danes potegujejo za pokal v Ljubljani −, nas je seveda zanimalo, kako kriza vpliva na ta ustvarjalni del v panogi. »Oglaševanje je vedno in povsod manifestacija gospodarske potence. Samo živahno, prodorno gospodarstvo potrebuje tudi živahno in prodorno oglaševanje in ga tudi omogoča,« meni Jure Apih, predsednik Medcelinskega oglaševalskega pokala, in nadaljuje: »Oglaševanje samo po sebi sploh ne obstaja, saj ni samo sebi namen. Moramo pa vedeti, da je oglaševanje najmočnejši akcelerator gospodarske dinamike. V sodobnem prekomuniciranemu svetu, smo lahko uspešni, če ne delamo le za svojo in še devet vasi. Na velikih globalnih trgih pa smo lahko s ceno in kvaliteto uspešni le, če nas poznajo, če nam zaupajo, če nas cenijo. Brez komuniciranja, brez oglaševanja lahko uspevamo le z nizko ceno svojega dela.«

Slovenska oglaševalska industrija

Kakšno je stanje v slovenski oglaševalski industriji smo povprašali tudi Špelo Levičnik Oblak, predsednico upravnega odbora Slovenske oglaševalska zbornice (SOZ), ki pravi, da je oglaševalska industrija vedno v korelaciji z ekonomsko situacijo in je izjemen pokazatelj stanja. »Slovenske blagovne znamke, predvsem s področja široke potrošnje, izginjajo zaradi različnih razlogov: od tega, da so nemočne v borbi z multinacionalkami, do tega, da jih škodljivo in slabo upravljajo.

Zavedati se moramo, da prazen prostor zapolnjujejo nova slovenska podjetja, ki pa so usmerjena v drugačna področja − od nišnih do izključno tistih, ki delujejo na medorganizacijskem, tako imenovanem trgu B2B,« razlaga Levičnik Oblakova, in doda: »Zato je ključno vprašanje za vse akterje v slovenskem prostoru, kako hitro se nam je uspelo prilagoditi, kako pogumno smo se vrgli v razvoj novih storitev, kako uspešni smo bili pri grajenju finančno vzdržnega poslovnega modela. Na splošno vidim dva izziva za nas vse: kako vzpostaviti nova razmerja, ki bodo vsebinsko ustrezna, in kako zgraditi finančno vdržen model za vse akterje. Kreativne industrije so povsod po svetu gonilo ne samo ozkega razvoja posamezne kreativne poanoge, temveč tudi pospeševalec širših družbenih in kulturnih sprememb in verjamem, da se bo tudi pri nas začelo obračati navzgor.«

Jure Apih pa o slovenskem oglaševanju še pove, da to nima nobene možnosti razvoja, če se ne bo začelo razvijati in rasti tudi gospodarstvo, ki ga potrebuje. »Lahko pa mu pri tem oglaševanje, močno verjamem, da tudi odločilno pomaga,« sklene Apih.