Čeprav v Ljubljani ni tipičnega turističnega vrveža, zaradi katerega so se v preteklih poletjih domačini še raje umaknili v počitniške kraje, njene ulice nikakor ne samevajo. Ob večerih je na nabrežju Ljubljanice sicer mogoče najti prosto mizo, vendar so – zlasti v dneh, ki se približujejo koncu tedna – priljubljeni lokali in tudi gostilne večinoma polni dobrovoljnih gostov.

Prizor je spominjal na tiste, ki smo jih vajeni iz obalnih mest: natakarji so stali na ulici in se smehljali mimoidočim, jih občasno pozdravili, če so pokazali najmanjše zanimanje, pa so jim nemudoma pokazali meni. Z gosti so kramljali, se skupaj nasmejali kakšni šali, vzdušje je bilo prijateljsko in prijetno.



Število sprehajalcev se je vidno povečevalo proti koncu tedna. Med njimi se je slišalo nekaj nemščine in angleščine, prevladovala je slovenščina, Italijanov, ki so pregovorno med najglasnejšimi turisti, tokrat ni bilo slišati. Tudi dolgih vrst za sladoled, ki so včasih ovirale sprehajalce, ni bilo. Prodajalka, ki je s sladoledno žlico v roki čakala na kupce pri stojnici, kjer navadno prevladujejo tuji gostje, opaža, da je teh med njihovimi strankami še vedno največ. »Domačini se pri nas redko ustavijo,« je povedala in dodala, da bo izguba zato verjetno še večja.
 

Promet upadel za 40 odstotkov

Tudi v gostinskih lokalih ob nabrežjih Ljubljanice letos večinoma strežejo gostom iz Slovenije. »Kar 85 odstotkov je domačinov, tujci so v manjšini,« so pritrdili v kavarni Cacao. V Dvornem baru in kavarni Platana so se prav tako mudili večinoma domači gostje, predvsem je bilo veliko več Ljubljančanov kot v preteklih letih.



Njihove ugotovitve potrjujejo statistični podatki. Junija je v Ljubljano prispelo skoraj 13.000 turistov, med njimi je bilo 2600 Slovencev in nekaj čez 10.000 tujcev, predvsem iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Italije, je sporočil domači statistični urad. Prenočitev je bilo skoraj dvakrat toliko. Tako prispelih turistov kot prenočitev je več kot 88 odstotkov manj kot junija lani.

Po podatkih Turizma Ljubljana so turisti v glavnem mestu julija ustvarili 25.630 prenočitev. Informatorji na TIC Ljubljana v zadnjih dneh opažajo predvsem povečan obisk Francozov in Nizozemcev. »Upad prihodov tujih gostov je zaznati zlasti iz držav na drugih celinah in tistih, ki imajo predpisano karanteno oziroma so na rumenem ali rdečem seznamu ali pa z njimi nimamo neposredne letalske povezave. Glede na to, da se število obiskovalcev v juliju dviguje, ostajamo optimisti in pričakujemo, da se bo ob nespremenjenih okoliščinah še povečalo,« je odgovorila Lara Selko iz službe za odnose z javnostjo Turizma Ljubljana. Slovenci so sicer v glavnem mestu do 15. julija unovčili 1113 turističnih bonov.
 

Več ljudi proti koncu tedna

Ker je malo obiskovalcev iz tujine, se toliko raje vračajo domačini, ki so se zaradi naraščajočega turizma in prevelikih množic prejšnja leta staremu mestnemu jedru izogibali. Predvsem pa ima mesto zdaj priložnost spremeniti organizacijo turizma, da domačinov ne bo ponovno pregnalo z nabrežij ob Ljubljanici, se strinjajo nekateri meščani.





Tudi zato, ker so gostje v glavnem domačini, se vrvež na ulicah stopnjuje proti koncu tedna. V ponedeljek zvečer je bila podoba Ljubljane tako precej drugačna kot v četrtek. »Seveda imamo med vikendom večji obisk,« so povedali v Dvornem baru. »Med tednom pa je veliko odvisno od vremena. Če ni sonca, je obisk slab.« Izkušnje so tudi drugačne: »Ob vikendih je manj ljudi kot med tednom, pozna se, da gredo na morje,« je ugotavljala natakarica v Platani.

Kljub povprečnemu padcu prometa za 40 odstotkov večina gostincev cen ni spreminjala, čeprav bodo letos zaslužili precej manj kot recimo lani, ko je imela Ljubljana skoraj 1,13 milijona turističnih prihodov. »Manjši obisk in pomanjšano povpraševanje seveda pomenita manjše prihodke,« so ugotavljali v Cacau. »Kakšna bo letošnja sezona, ne moremo napovedovati, vse se prilagaja sproti, glede na aktualne razmere.«

V Turizmu Ljubljana so povedali, da so se morali v danih razmerah prilagoditi predvsem tisti ponudniki, katerih obisk je temeljil na tujih gostih, bodisi posameznih bodisi skupinah. Uporabili so različne tehnike pospeševanja prodaje, od popustov in »veselih uric« do dostave hrane na dom in organizacije dogodkov. »Nekateri so v ponudbo dodali nova kulinarična doživetja, zmanjšali ponudbo ali pa vanjo vključili študentske bone,« so še navedli v Turizmu Ljubljana. K prepoznavnosti in večjemu obisku so po njihovem prepričanju prispevala tudi priznanja gastronomskega vodiča Michelin.


 

Prazne trgovine s spominki

Precej drugače kot v gostinskih lokalih in barih, ki so bili v četrtek zvečer večinoma povsem zasedeni, pa je pred stojnicami s spominki in nakitom. »Do zdaj o turizmu sploh ne moremo govoriti,« je dejal eden od prodajalcev. »Se šele prebuja. S prejšnjim koncem tedna se je vse malo premaknilo.« Strinjali so se tudi v trgovinah s spominki. Kupcev ni bilo, prodajalci so sloneli ob blagajni ali klepetali z zaposlenimi v sosednjih trgovinah. »A zdaj je veliko bolje kot prav na začetku sezone, torej v prejšnjih dveh mesecih,« je povedala ena od prodajalk. »Res je malo kupcev v primerjavi s prejšnjimi leti, predvsem zato, ker ni Američanov in Azijcev. Trenutno sprejmemo več Slovencev, ki bi radi kupili darilo.«

Zaradi manjšega števila turistov pa razpoloženje na ulicah ni bilo turobno, nasprotno: na Prešernovem trgu so sprehajalce vabili ulični glasbeniki, ki so s pesmimi na akustični kitari, jazzom in kajpada slovensko narodno glasbo ustvarili barvito vzdušje. Glasbeniki niso bili omejeni na območje trga, več jih je nastopalo tudi po ulicah in na Čevljarskem mostu. Na Starem trgu je bilo tako rekoč nemogoče iti mimo majhnega odra pred galerijo Škuc. Sprehajalce je na stole prikovala glasbena zasedba Zajtrk; ker so bili vsi sedeži pred odrom že zasedeni, so se mnogi usedli v bližnje lokale ali obstali ob množici, ki se je zbrala že prej. Ljubljana je ob majhnem koncertu zažarela z nasmehi.



»Prijetno smo presenečeni, saj so bili dogodki do zdaj polno zasedeni, čeprav smo po priporočilih NIJZ obisk omejili z ograditvijo avditorija na prostem,« je povedala Jasmina Kožar, vodja festivala Dobimo se pred Škucem. »Vsi dogodki potekajo na ulici, zato lahko program spremljajo tudi gostje bližnjih lokalov, ki so ravno tako dobro obiskani. Veseli smo sinergije z njimi, dobro sodelujemo.« V občinstvu so bili večinoma domačini, tu in tam je bilo opaziti goste iz tujine, vsekakor pa so dogodki očarali večino sprehajalcev, ki so se ustavili.