Tiskane izdaje
Ljubljana – Lastniki brezpilotnih letalnikov (BPL) so dočakali uredbo, ki bo določila pravila za to do zdaj zelo neurejeno področje. Restriktivna začasna direktiva, ki je še do pred kratkim omejevala vse polete v komercialne namene, je tako preteklost, nova uredba, ki bo sicer v veljavo stopila 13. avgusta, pa šele začetek – temelj, na katerem bo treba graditi, je za Delo pojasnil Boštjan Vidmar z Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov (IRBS).
Nova slovenska uredba (najdete jo TUKAJ) sledi smernicam EU. Po Vidmarjevih besedah je primerljiva s podobnimi ureditvami v tujini, a ker je bilo to področje do zdaj razmeroma ohlapno urejeno, prinaša lastnikom brezpilotnih letalnikov, predvsem tistim, ki z njimi izvajajo komercialne dejavnosti, kar nekaj sprememb (več informacij za tiste, ki bi z brezpilotnimi zrakoplov opravljali dejavnost najdete v okvirčku).
Na začetku bi bilo treba poudariti, da so vsi tisti letalniki, ki so lažji od 500 gramov – če ne gre za manjše BPL, s katerimi se izvaja dejavnosti – iz direktivne izvzeti. Nadalje pa so jih razdelili na letalske modele – gre za letala, ki jih izdelajo modelarji ter se uporabljalo v športne in rekreacijske namene – in na brezpilotne zrakoplove, s katerimi je mogoče izvajati dejavnosti. Ene in druge, lažje od petih kilogramov, bodo morali lastniki od zdaj označiti z identifikacijsko ploščico z nekaj osnovnimi podatki, težje od petih kilogramov pa bo treba opremiti z negorljivo identifikacijsko ploščico.
Natančnejša navodila bodo morali upoštevati tisti, ki bodo s težjimi brezpilotnimi zrakoplovi opravljali dejavnost na poseljenih območjih. Uredba je namreč brezpilotne zrakoplove razdelila v tri razrede – do pet kilogramov, do 25 kilogramov in do 150 kilogramov. V štiri razrede so klasificirana tudi območja letenja – v prvih dveh gre za razmeroma neposeljena območja, kjer so pravila nekoliko ohlapnejša, v drugih dveh pa za obljudena območja – od avtocest do urbanih središč.
Pomembna je kombinacija lastnosti letalnika in območja, kjer bo letel
Kako bo kategorizirano izvajanje dejavnosti, je odvisno tako od območja letenja kot od lastnosti letalnika. Identifikacijsko oznako za najvišjo kategorijo opravljanja dejavnosti, torej kategorijo D, bo dodeljevala Agencija za civilno letalstvo RS. »Jasno je, da bodo stvari najbolj motile tiste, ki področja ne poznajo. Zdaj bo treba pogledati, kje letiš, v katero kategorijo dejavnosti sploh spadaš, kakšna so navodila,« je pojasnil Vidmar.
Poleg osnovnih navodil – uporabnik je dolžan preveriti, da BPL pravilno deluje, da je oprema dobro pritrjena, da se mora med letom in pristajanjem varno izogniti vsem oviram –, uredba predvideva še sklenitev zavarovanja in določa, da let BPL poteka zunaj kontroliranega zračnega prostora do višine 150 metrov, višje pa po predhodnem dovoljenju agencije. Vidmar je povedal, da ga za zdaj osebno najbolj moti omejitev za modelarje. »Kontrola zračnega prometa si je izborila, da v kontrolirani coni ni izjem, da z letalskimi modeli ne smeš leteti nad 50 metri ... To bo vsekakor prva stvar, ki jo bo treba popraviti.«
Bolj kritičen je Sašo Meško iz Društvo Quadcopter Slovenija. Med drugim poudarja, da je omejitev, po kateri mora biti dron od skupine ljudi oddaljen najmanj 150 metrov, zanj nesmiselna. »Na 150 metrih vidiš le obrise ljudi na tleh. Z vidika snemanja je treba leteti deset ali pet metrov nad predmetom, ki ga snemaš,« je povedal za Delo. Uredba sicer dovoljuje izvajanje na manjših razdaljah od prepisanih, a mora operater predhodno za to od agencije dobiti dovoljenje.
Tisti, ki bodo leteli po pravilih, ne bodo trpeli tistih, ki ne bodo
Boštjan Vidmar pričakuje, da bo sprememba sprva povzročila kar nekaj nezadovoljstva, »a se bomo hitro privadili«. Kaj v resnici pomeni, bo pokazala šele praksa. Je pa prepričan, da se bo z njo gneča v zraku nekoliko razredčila. »Od mnogih sem slišal, da s prijavami ne bodo več varčevali, če bo kdo letel na črno. To je nelojalna konkurenca, nekateri izpolnijo vse, drugi nič.« Nad izvajanjem uredbe bo bedela agencija za civilno letalstvo. Kazni znašajo od 200 do 1500 evrov, odvisno od tega, ali se kaznuje fizično ali pravno osebo.
Uradne evidence števila brezpilotnih letalnikov, ki letajo po slovenskem nebu, za zdaj še ni, a se bo to z novo uredbo spremenilo. Po nekaterih ocenah je v Sloveniji okoli 2000 naprav, s katerimi je mogoče izvajati dejavnosti, s približno 200 jih tudi opravljajo. Pričakovati je, da se bo trg brezpilotnih letalnikov še naprej hitro razvijal, čemur se bo morala prilagajati tudi zakonodaja. »Ta uredba bo morala biti kar živa … vsak dan nastajajo novi letalniki, nove dejavnosti – ne vemo, kdo nam bo jutri dostavil pošto. Čas bo pokazal, kaj je še treba popraviti.«
