Sodišče zavrnilo zahtevo o začasni odredbi
Evropska delegirana tožilca: Upravno sodišče dalo prav tožilcema v delu, da gre pri odločitvi vlade za upravni akt. Objavljamo tudi prvi komentar tožilcev.
Odpri galerijo
Sodišče je tožbo neimenovanih tožilcev obravnavalo kot nujno. FOTO: Matej Družnik/Delo
Upravno sodišča je objavilo odločitev glede zahteve za izdajo začasne odredbe, ki sta jo vložila (ne)imenovana evropska delegirana tožilca Matej Oštir in Tanja Frank Eler skupaj s tožbo prejšnji teden. Včeraj nihče od vpletenih ni hotel špekulirati, kakšna bo odločitev sodišča. Danes minister za pravosodje Marjan Dikaučič pravi, da mora odločitev upravnega sodišča pred komentiranjem še preučiti.
Odločitev upravnega sodišča je mogoče prebrati na njegovi spletni strani:
https://www.sodisce.si/mma_bin2.php?nid=2021081309534168&static_id=20210813094701
Spomnimo, prvi poskus tožilcev na upravnem sodišču ni bil uspešen, saj je sodišče zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe in tožbo, ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke. V obravnavani zadevi tožnikoma sklep vlade, s katerim so pravosodnemu ministrstvu naložili ponovitev postopka, namreč ni bil vročen, zato sta tožnika tožbo vložila preuranjeno, so v začetku prejšnjega meseca še zapisali na upravnem sodišču.
Od takrat sta sicer dobila obvestilo, da nista bila izbrana, a to obvestilo po naših informacijah ne vsebuje nobenega pravnega pouka. Vlada jima je s to potezo preprečila, da bi vložila tožbo zaradi molka organa, a je vlada sočasno zatrjevala tudi, da njen sklep sploh ni upravni akt in ga z upravnim sporom ni mogoče izpodbijati. Upravno sodišče se ob prvem odločanju do tega vprašanja še ni opredelilo. Je pa iz danes objavljene obrazložitve mogoče sklepati, da sodišče meni, da gre za upravni akt in bo o njem tudi presodilo.
Za izdajo začasne odredbe pa se upravno sodišče ni odločilo, saj se tožnika sklicujeta na sporočilo državnotožilskega sveta, iz katerega je razvidno, da ne bo oblikoval liste treh kandidatov za vsako mesto, tožnika pa tudi sama trdita, da ponovljeni razpis ne bo uspešen, kot tudi vsi naslednji. »To pomeni, da nista izkazala potrebe po izdaji začasne odredbe, ki naj bi bila sicer v tem, da z njo prepreči izvotlitev morebitnega uspeha s tožbo,« so še zapisali.
Neimenovana tožilca Matej Oštir in Tanja Frank Eler v svojem prvem odzivu odločitev sodišča komentirata takole:
"Sodišče je z današnjim sklepom odločilo o začasni odredbi (da se ustavi novi razpis) in ne o tožbi, v kateri zatrjujeva nezakonitost sklepa vlade iz prvega razpisa. Glede na to, da sva edina prijavljena kandidata na drugem razpisu (za kar sva izvedela šele po vložitvi tožbe), je odločitev sodišča o začasni odredbi za naju pričakovana. Bi pa opozorila, da je sodišče v obrazložitvi jasno pritrdilo najinima navedbama, da gre pri izpodbijanem sklepu vlade za upravni akt. To pomeni, da so podane procesne predpostavke za sprejem vsebinske odločitve o zadevi, pri čemer bo o tem odločilo absolutno prednostno. Takrat bo šele znano, ali je bila odločitev vlade, da razveljavi prvi razpis zakonita ali nezakonita."
Na tviterju so se že pojavili tudi prvi odzivi na odločitev upravnega sodišča:
Ministrstvo za pravosodje, ki ga po protestnem odstopu Lilijane Kozlovič zdaj vodi Marjan Dikaučič, je, kot rečeno, po vladni razveljavitvi postopka izbire dveh delegiranih evropskih tožilcev razpis tudi ponovilo. Nanj pa sta se znova prijavila Oštir in Frank Elerjeva.
Kaj to pomeni za sam izbor kandidatov za evropska delegirana tožilca, doslej na ministrstvu za pravosodje še niso komentirali. S prejšnjim izborom se vlada vsaj po uradni razlagi ni želela seznaniti, ker bi moral po njihovi interpretaciji državnotožilski svet predlagati po tri kandidate za vsako mesto, torej skupaj šest kandidatov. Neuradno pa menda kandidata zaradi svojega preteklega dela nista bila pogodu predsedniku vlade Janezu Janši.
Uradni razlagi, ki jo je ponudila vlada, je sicer nasprotovalo tako ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Kozlovičeve kot tudi državnotožilski svet, ki je pristojen za postopek izbire tožilcev. O morebitnih novih kandidaturah za evropska delegirana tožilca tako sploh niso nameravali odločati. S tem pa so tudi že seznanili glavno evropsko tožilko Lauro Kövesi.
Tudi dogovor med Slovenijo in Evropskim javnim tožilstvom predpostavlja, da se mu pošlje le dva pri nas izbrana kandidata, saj kolegij Evropskega javnega tožilstva ne bo opravljal postopka izbire med več imeni, ki bi jih morebiti poslali iz Slovenije.
Odločitev upravnega sodišča je mogoče prebrati na njegovi spletni strani:
https://www.sodisce.si/mma_bin2.php?nid=2021081309534168&static_id=20210813094701
Spomnimo, prvi poskus tožilcev na upravnem sodišču ni bil uspešen, saj je sodišče zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe in tožbo, ker niso bile izpolnjene procesne predpostavke. V obravnavani zadevi tožnikoma sklep vlade, s katerim so pravosodnemu ministrstvu naložili ponovitev postopka, namreč ni bil vročen, zato sta tožnika tožbo vložila preuranjeno, so v začetku prejšnjega meseca še zapisali na upravnem sodišču.
Od takrat sta sicer dobila obvestilo, da nista bila izbrana, a to obvestilo po naših informacijah ne vsebuje nobenega pravnega pouka. Vlada jima je s to potezo preprečila, da bi vložila tožbo zaradi molka organa, a je vlada sočasno zatrjevala tudi, da njen sklep sploh ni upravni akt in ga z upravnim sporom ni mogoče izpodbijati. Upravno sodišče se ob prvem odločanju do tega vprašanja še ni opredelilo. Je pa iz danes objavljene obrazložitve mogoče sklepati, da sodišče meni, da gre za upravni akt in bo o njem tudi presodilo.
Za izdajo začasne odredbe pa se upravno sodišče ni odločilo, saj se tožnika sklicujeta na sporočilo državnotožilskega sveta, iz katerega je razvidno, da ne bo oblikoval liste treh kandidatov za vsako mesto, tožnika pa tudi sama trdita, da ponovljeni razpis ne bo uspešen, kot tudi vsi naslednji. »To pomeni, da nista izkazala potrebe po izdaji začasne odredbe, ki naj bi bila sicer v tem, da z njo prepreči izvotlitev morebitnega uspeha s tožbo,« so še zapisali.
Aleš Zalar, slovenski pravnik in politik FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
»Upravno sodišče bo absolutno prednostno izvedlo vsebinsko presojo zakonitosti sklepa vlade glede prvega razpisa za evropske delegirane tožilce. Zadeva se torej premika z mrtve točke, saj je tožba uspešno prestala predhodni formalni preizkus,« komentira nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar. Zavrnitev predlagane začasne odredbe, ki se nanaša na drugi razpis in morebitne naslednje razpise v tem kontekstu, poudarja, ni problematična. Sodišče je v tem delu »žogico« vrnilo državnotožilskemu svetu, ki bo verjetno čakal z odločanje o drugem razpisu do končne odločitve sodišča.
Neimenovana tožilca Matej Oštir in Tanja Frank Eler v svojem prvem odzivu odločitev sodišča komentirata takole:
"Sodišče je z današnjim sklepom odločilo o začasni odredbi (da se ustavi novi razpis) in ne o tožbi, v kateri zatrjujeva nezakonitost sklepa vlade iz prvega razpisa. Glede na to, da sva edina prijavljena kandidata na drugem razpisu (za kar sva izvedela šele po vložitvi tožbe), je odločitev sodišča o začasni odredbi za naju pričakovana. Bi pa opozorila, da je sodišče v obrazložitvi jasno pritrdilo najinima navedbama, da gre pri izpodbijanem sklepu vlade za upravni akt. To pomeni, da so podane procesne predpostavke za sprejem vsebinske odločitve o zadevi, pri čemer bo o tem odločilo absolutno prednostno. Takrat bo šele znano, ali je bila odločitev vlade, da razveljavi prvi razpis zakonita ali nezakonita."
Na tviterju so se že pojavili tudi prvi odzivi na odločitev upravnega sodišča:
Ministrstvo za pravosodje, ki ga po protestnem odstopu Lilijane Kozlovič zdaj vodi Marjan Dikaučič, je, kot rečeno, po vladni razveljavitvi postopka izbire dveh delegiranih evropskih tožilcev razpis tudi ponovilo. Nanj pa sta se znova prijavila Oštir in Frank Elerjeva.
Kaj to pomeni za sam izbor kandidatov za evropska delegirana tožilca, doslej na ministrstvu za pravosodje še niso komentirali. S prejšnjim izborom se vlada vsaj po uradni razlagi ni želela seznaniti, ker bi moral po njihovi interpretaciji državnotožilski svet predlagati po tri kandidate za vsako mesto, torej skupaj šest kandidatov. Neuradno pa menda kandidata zaradi svojega preteklega dela nista bila pogodu predsedniku vlade Janezu Janši.
Uradni razlagi, ki jo je ponudila vlada, je sicer nasprotovalo tako ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Kozlovičeve kot tudi državnotožilski svet, ki je pristojen za postopek izbire tožilcev. O morebitnih novih kandidaturah za evropska delegirana tožilca tako sploh niso nameravali odločati. S tem pa so tudi že seznanili glavno evropsko tožilko Lauro Kövesi.
Tudi dogovor med Slovenijo in Evropskim javnim tožilstvom predpostavlja, da se mu pošlje le dva pri nas izbrana kandidata, saj kolegij Evropskega javnega tožilstva ne bo opravljal postopka izbire med več imeni, ki bi jih morebiti poslali iz Slovenije.
