V enem samem dnevu se srce ustavi petim ljudem
V povprečju štiri ali pet ljudi na dan ali od 1400 do 1700 ljudi v enem letu samo v Sloveniji doživi srčni zastoj. Preživi le vsak deseti. Če bi očividci srčnega zastoja takoj, še preden prispejo reševalci, začeli izvajati temeljne postopke oživljanja, bi lahko rešili dva- do štirikrat več življenj. Možganske celice začnejo odmirati tri do pet minut po srčnem zastoju, reševalci pa za prihod na kraj dogodka običajno potrebujejo precej več ...
Zato je toliko pomembneje prepoznati srčni zastoj in se tudi kar se da hitro odzvati ter pravilno ukrepati, pravijo pri Slovenskem reanimacijskem svetu, Zvezi študentov medicine Slovenije in Rdečem križu. Skupaj z območnimi združenji Rdečega križa in sekcijo reševalcev v zdravstvu so se podpisali pod akcijo Slovenija oživlja 2023 – pristopi, stisni, reši življenje!, s katero želijo povečati možnost preživetja, predvsem pa razširiti znanje o temeljnih postopkih oživljanja z defibrilatorjem. Kajti če očividec izvaja le stiske prsnega koša, ima bolnik 15-odstotno možnost preživetja. Če uporabi tudi avtomatski eksterni defibrilator (AED), ima oseba z zastojem skoraj trikrat več oziroma 40 odstotkov možnosti, da preživi. Če je leta 1998 ljudem ob srčnem zastoju pri nas pomagala manj kot tretjina očividcev, preživelo pa je pet odstotkov bolnikov, zdaj na pomoč človeku s srčnim zastojem priskoči dvakrat več ali 60 odstotkov očividcev, do odpusta iz bolnišnice pa preživi trikrat več ali 14 odstotkov bolnikov.
Razlike med posameznimi državami in posameznimi območji v državah so velike in se po podatkih s spletne strani Zveze študentov medicine gibljejo med štirimi in 30 odstotki. Slovenija je na tem področju nekoliko boljša od povprečja, preživetje v Ljubljani med letoma 2016 in 2018 je bilo 13,8-odstotno.
In preventiva?
Z 12.000 koraki na dan se možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni, med katere šteje tudi zastoj srca, zmanjša do 60 odstotkov.
Z defibrilatorjem ne morete zgrešiti
Po zadnjih podatkih je v Sloveniji nameščenih in delujočih 3883 defibrilatorjev. Jan Kropec, diplomirani zdravstvenik iz Urgentnega centra UKC Maribor, ki se je tudi pridružil akciji Slovenija oživlja, meni, da so ljudje vedno bolj ozaveščeni glede protokolov oživljanja, a še vedno premalo. Uporaba defibrilatorja je enostavna, še pravi Kropec, saj so vsa navodila za postopek reanimacije v slovenskem jeziku in »človek, ki priskoči na pomoč, res nima kaj zgrešiti«: »Najbolj ključnih je prvih deset minut oživljanja, vsaka dodatna zamujena minuta pomeni večjo možnost okvare možganov.«
Samo danes, na svetovni dan oživljanja, prikazi oživljanja potekajo na 15 lokacijah po državi; med 8. septembrom in 22. oktobrom, ko se akcija zaključi, se bo lahko Slovenija pohvalila z več kot sto prikazi na več kot 50 lokacijah.
Kako rešiti življenje?
»Prvi korak je prepoznavanje,« odgovarjajo organizatorji akcije Slovenija oživlja. Za srčni zastoj gre, če se oseba ne odziva in ne diha. Drugi korak je klic na številko 112, kjer so dispečerji, ki bodo pri oživljanju pomagali z navodili in ki vedo tudi, kje je najbližji defibrilator. V tretjem koraku je treba takoj začeti izvajati stise prsnega koša, kot pravijo, »na sredini prsnega koša v globino od pet do šest centimetrov in s frekvenco sto stisov na minuto«. To počnemo do prihoda reševalcev in tudi s pomočjo defibrilatorja.
Nogometaši v akciji
Letos sta akcijo podprli tudi UEFA in Nogometna zveza Slovenije, ki sta se odločili s kampanjo GOAL (»GO and save A Life«) o srčnem zastoju ozavestiti športnike in mlade. Anketa o pomenu oživljanja, na katero se je odzvalo 45 naših nogometnih klubov, je pokazala, da so v njih pretežno mlajši, do 20 let, le slaba desetina jih šteje več kot 41 let. Približno polovica klubov premore usposobljeno osebo za prvo pomoč, ki obvladuje tudi temeljne postopke oživljanja. Kar 80 odstotkov od 45 klubov ima tudi defibrilator.
Naučijo se lahko tudi otroci
Slovenski reanimacijski svet se je že pred leti pridružil pobudi Otroci rešujejo, s katero želi oživljanje približati tudi šolski populaciji. Pobuda v šole uvaja dve uri učenja temeljnih postopkov oživljanja na leto, namenjena pa je otrokom od 12. leta dalje. Pri teh letih se otroci bolje odzivajo na navodila in se lahko lažje naučijo pomagati drugim, pravijo v svetu, hkrati oživljanje zanje postane enako enostavno kot plavanje ali kolesarjenje: »Otroci ne bodo nikoli pozabili, kako rešiti življenje.« Kot pravi Matej Jenko, član Slovenskega reanimacijskega sveta, je bilo v zadnjih letih kar nekaj pobud, da se omenjene vsebine uradno vključijo v naš šolski sistem, tudi namero z ministrstvom za šolstvo so podpisali pred leti, pobudo so podprli pri Sazuju: »Komunikacija je, rezultati pa precej daleč od želenih.« Po nekaterih ocenah je na slovenskih šolah od 300 do 400 učiteljev, zlasti na Koroškem, ki so usposobljeni, da otrokom prenašajo znanje o oživljanju.
