Veter ob meji bi lovil tudi Kelag
Celovška družba zanika pogovore o sodelovanju z Dravskimi elektrarnami Maribor pri naložbah v vetrnice.
Odpri galerijo
Za novo vetrno elektrarno Ojstrica izvajajo državni prostorski načrt, pravijo v Dravskih elektrarnah Maribor. FOTO: Reuters
Labot, Dravograd – Elektrarniška družba Kelag iz Celovca, morebitni investitor v veliko vetrno polje, ki naj bi se začelo na obmejnem hribu Košenjak (Hühnerkogel) in se nadaljevalo z vetrnimi agregati po grebenu v smeri proti Golici (Koralpe), je zanikala, da bi imela informacije o načrtih Dravskih elektrarn Maribor o postavitvi vetrnic v bližino avstrijskih ter o sodelovanju z njimi pri gradnji.
Odgovor celovškega Kelaga, da je prezgodaj za vprašanja o tem, kako veliko vetrno polje nameravajo zgraditi ob meji z našo državo, kakšne moči bodo vetrnice in koliko bodo odšteli za naložbo, ker da te možnosti šele preverjajo na širšem območju, je presenetljivo ob dejstvu, da je prvi mož Dravskih elektrarn Maribor Andrej Tumpej decembra lani izjavil, da se z Avstrijci že dogovarjajo o uporabi njihovih transportnih poti. Uporabili naj bi jih za dovoz največjih delov vetrnic na gradbišče na Ojstrici, kamor iz Dravograda vodi za to povsem neprimerna dovozna cesta, ki je na nekaterih odsekih ni mogoče razširiti. A tudi če bodo do gradbišč dostopali skozi Avstrijo, bodo nastale nove težave, saj bodo takoj, ko bodo prestopili mejo, morali čez vodovarstvena območja.
Andrej Tumpej je vse sosednje države, tudi Avstrijo, navedel kot primer dobre prakse, ko postopki umeščanja vetrnic v prostor potekajo precej hitreje kot pri nas, zato se bodo po njegovem mnenju tudi vetrnice na avstrijski strani Košenjaka gotovo vrtele prej kot njihove na slovenski strani. A informacije s terena tega ne potrjujejo. Nekateri avstrijski narovarstveniki, ki so vzpostavili stik s člani civilne iniciative, imenovane Ne vetrnim elektrarnam na Košenjaku, so sporočili, »da so projekti za nove vetrnice na avstrijskem Koroškem zaradi pritožb v postopku pred različnimi sodišči«. Po njihovih informacijah so prijavitelji projektov na meji EcoWind, za katerim je nemško podjetje BayWa.
»Postavitev treh vetrnic manj kot kilometer od naše domačije je za nas popolnoma nesprejemljivo že samo zaradi nespečnosti, ki jo povzroča njihovo delovanje,« je povedala Tea Lubej z Ojstrice, ki ne verjame, da bodo tri vetrnice rešile energetsko preskrbo Slovenije v prihodnjih letih in izpolnile zavezo države o proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Andrej Tumpej pravi: »Dokler ne bomo z državo našli modela vključenosti lokalne skupnosti v projekte, ne bomo nikjer dobrodošli.«
»Za vetrno elektrarno Ojstrica izvajajo državni prostorski načrt,« so pojasnili v Dravskih elektrarnah Maribor. Postopki umeščanja v prostor lahko trajajo najmanj tri do pet let. Nova oteževalna okoliščina za izvedbo projekta je strategija prostorskega razvoja do leta 2050, po kateri so predlagana območja za zavarovanje večinoma tam, kjer bi elektrarne rade izkoriščale vetrni potencial. Tudi na Ojstrici. »To bi izvedbo projektov otežilo, če ne celo onemogočilo,« priznavajo. Poleg vetrnega parka Ojstrica nameravajo investirati še v vetrna parka Paški Kozjak in Rogatec. Vsa tri bi štela trinajst vetrnih agregatov skupne moči do 46 megavatov in skupne letne proizvodnje 122 gigavatov.
Odgovor celovškega Kelaga, da je prezgodaj za vprašanja o tem, kako veliko vetrno polje nameravajo zgraditi ob meji z našo državo, kakšne moči bodo vetrnice in koliko bodo odšteli za naložbo, ker da te možnosti šele preverjajo na širšem območju, je presenetljivo ob dejstvu, da je prvi mož Dravskih elektrarn Maribor Andrej Tumpej decembra lani izjavil, da se z Avstrijci že dogovarjajo o uporabi njihovih transportnih poti. Uporabili naj bi jih za dovoz največjih delov vetrnic na gradbišče na Ojstrici, kamor iz Dravograda vodi za to povsem neprimerna dovozna cesta, ki je na nekaterih odsekih ni mogoče razširiti. A tudi če bodo do gradbišč dostopali skozi Avstrijo, bodo nastale nove težave, saj bodo takoj, ko bodo prestopili mejo, morali čez vodovarstvena območja.
Projekti novih vetrnic na sodišču
Andrej Tumpej je vse sosednje države, tudi Avstrijo, navedel kot primer dobre prakse, ko postopki umeščanja vetrnic v prostor potekajo precej hitreje kot pri nas, zato se bodo po njegovem mnenju tudi vetrnice na avstrijski strani Košenjaka gotovo vrtele prej kot njihove na slovenski strani. A informacije s terena tega ne potrjujejo. Nekateri avstrijski narovarstveniki, ki so vzpostavili stik s člani civilne iniciative, imenovane Ne vetrnim elektrarnam na Košenjaku, so sporočili, »da so projekti za nove vetrnice na avstrijskem Koroškem zaradi pritožb v postopku pred različnimi sodišči«. Po njihovih informacijah so prijavitelji projektov na meji EcoWind, za katerim je nemško podjetje BayWa.
»Dokler ne bomo skupaj z državo našli modela vključenosti lokalne skupnosti v projekte, ne bomo nikjer dobrodošli,« pravi Andrej Trumpej.
»Postavitev treh vetrnic manj kot kilometer od naše domačije je za nas popolnoma nesprejemljivo že samo zaradi nespečnosti, ki jo povzroča njihovo delovanje,« je povedala Tea Lubej z Ojstrice, ki ne verjame, da bodo tri vetrnice rešile energetsko preskrbo Slovenije v prihodnjih letih in izpolnile zavezo države o proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Andrej Tumpej pravi: »Dokler ne bomo z državo našli modela vključenosti lokalne skupnosti v projekte, ne bomo nikjer dobrodošli.«
Načrtujejo trinajst vetrnih agregatov
»Za vetrno elektrarno Ojstrica izvajajo državni prostorski načrt,« so pojasnili v Dravskih elektrarnah Maribor. Postopki umeščanja v prostor lahko trajajo najmanj tri do pet let. Nova oteževalna okoliščina za izvedbo projekta je strategija prostorskega razvoja do leta 2050, po kateri so predlagana območja za zavarovanje večinoma tam, kjer bi elektrarne rade izkoriščale vetrni potencial. Tudi na Ojstrici. »To bi izvedbo projektov otežilo, če ne celo onemogočilo,« priznavajo. Poleg vetrnega parka Ojstrica nameravajo investirati še v vetrna parka Paški Kozjak in Rogatec. Vsa tri bi štela trinajst vetrnih agregatov skupne moči do 46 megavatov in skupne letne proizvodnje 122 gigavatov.
