Virantu košarico, po pravico pa v Evropo

Današnji sestanek ministra Viranta z izbrisanimi je že vnaprej obsojen na neuspeh.

Objavljeno
04. julij 2013 21.10
Izbrisani na MNZ
Klara Škrinjar, notranja politika
Klara Škrinjar, notranja politika

Ljubljana – Sedanji predlog odškodnine za izbrisane ostaja 40 evrov za mesec izbrisa, vlada pa od tega ne bo odstopala, je pred današnjim srečanjem z izbrisanimi napovedal minister Gregor Virant. Sestanek je tako že vnaprej obsojen na neuspeh. Izbrisani se namreč s to ponudbo ne strinjajo.

Gregor Virant je za danes sklical nov sestanek z izbrisanimi, da bi jim predstavil nekoliko spremenjen osnutek zakona o odškodninski shemi za izbrisane. Namesto 30 evrov odškodnine za vsak mesec izbrisa jim zdaj ponuja 40 evrov. »To lahko pomeni 10.000 evrov za 20 let, kar je najdaljši možni čas izbrisa,« je pojasnil Gregor Virant.

Poleg tega omogoča tožbo za povrnitev škode tistim, ki lahko dokažejo, da so imeli večjo škodo od pavšala, določenega z zakonom. A ta ne bi smela preseči 2,5-kratnega zneska, ki bi ga sicer upravičenec dobil v upravnem postopku. S sodnim postopkom pridobljena odškodnina bi torej lahko znašala največ 25.000 evrov.

Virant meni, da je ta različica nekoliko boljša, kot je bila prvotna, tudi zato, ker je v njej izrecno navedeno, da gre za popravo krivic, in ne le za uresničitev sodbe evropskega sodišča. Odškodninska shema bi morala biti nared že do 26. junija, a je še v usklajevanju.

Zgolj rokovanje

Že pred današnjim sestankom pa so bili v Civilni iniciativi izbrisanih prebivalcev jasni: predlog zavračajo, saj ne rešuje ničesar. A ne le to. Problema odškodnin ne nameravajo več reševati s slovenskimi oblastmi, ampak pred evropskim sodiščem s pomočjo odvetnikov iz Rima. Danes se bodo z Virantom zgolj rokovali in mu povedali, da se nimajo o čem pogovarjati.

Podobno razmišljajo tudi v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov, ki predlog zakona v celoti zavrača kot neprimeren in nezadosten ukrep za odpravo krivic. Po njihovem mnenju je srečanje namenjeno »metanju peska v oči, predvsem svetu ministrov Sveta Evrope, ki nadzoruje izvajanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice«, je v izjavi za javnost še zapisal Aleksandar Todorović.

Pravnici Neži Kogovšek pa se zdi najbolj problematično to, da bo odškodnina odvisna od enega samega parametra – od trajanja časa od izbrisa do ureditve statusa. »To niti približno ne ustreza dejanski škodi, premoženjski in nepremoženjski, ki je bila povzročena. Bojim se, da bo to privedlo do novih krivic,« nam je dejala.

Vlada ne bo popuščala

A da vlada ne bo odstopala in da približevalnega predloga ne bo, je Virant napovedal že včeraj. »Vedel sem, da ne bomo mogli doseči soglasja,« je dejal in opozoril, da bi z višjimi odškodninami vlada prevzela preveliko tveganje za javne finance. »Zdaj bomo skupaj plačali približno 70 milijonov evrov v petih letih, če bi upoštevali predlog izbrisanih, pa bi to naneslo skoraj milijardo,« je pojasnil.