Višje sodišče Jankoviću potrdilo oprostilno sodbo v zadevi Gratel
Sodnica Vladislava Lunder je ocenila, da dokazni postopek ni potrdil očitkov, da je župan zahteval podkupnino. Temu ni pritrdila niti nobena od zaslišanih prič.
Odpri galerijo
Zoran Janković se je v postopku zagovarjal, da je občina dovoljenje Gratelu za izvedbo del odvzela, ker je gradbeno podjetje pri svojem delu preseglo pooblastila in čezmerno poseglo v prostor. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo oprostilno sodbo ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću v zadevi Gratel, je za STA povedal županov odvetnik Janez Koščak. Tožilstvo je na višjem sodišču v pritožbi vztrajalo, da v omenjenem primeru ni šlo za odškodnino občini, ker je podjetje preseglo obseg dogovorjenih del, temveč podkupnino.
Okrožno sodišče v Ljubljani je Jankovića marca lani v zadevi Gratel oprostilo obtožbe o prejemanju podkupnine. Sodnica Vladislava Lunder je ob izreku sodbe ocenila, da dokazni postopek ni potrdil očitkov iz obtožbe tožilstva, da je župan zahteval podkupnino, temu pa tekom sojenja ni pritrdila tudi nobena od zaslišanih prič.
Težave pri izvajanju del, v okviru katerih je Gratel za T2 gradil optično omrežje, so se, tako sodnica, začele, že precej prej, preden je Janković prevzel vodenje ljubljanske občine. To po njenih besedah ni izhajalo le iz zaslišanja prič, temveč tudi iz prebranih listinskih dokazov.
Župan se je v postopku zagovarjal, da je občina dovoljenje Gratelu za izvedbo del odvzela, ker je gradbeno podjetje pri svojem delu preseglo pooblastila in čezmerno poseglo v prostor. Po dodatnih usklajevanjih in sklenitvi pogodbe o donaciji oziroma odškodnini Ljubljanskemu gradu v višini 500.000 evrov pa je ljubljanska občina znova dovolila nadaljevanje del.
S tem pa se ni strinjalo specializirano državno tožilstvo, ki se je pritožilo na oprostilno sodbo. Tožilka Bojana Podgorelec je ljubljanskemu višjemu sodišču na javni seji septembra zato predlagala razveljavitev sodbe okrožnega sodišča. Predlagala je novo sojenje Jankoviću, in sicer pred novim sodnim senatom.
Vztrajal je, da pri nakazilu ni šlo za odškodnino, ker naj bi presegli obseg dogovorjenih del, temveč podkupnino. Na županovo pobudo naj bi namreč začeli inšpekcijske postopke, kar je otežilo položaj Gratela, s tem pa je župan ustvarjal pritiske, s katerimi je želel doseči, da Gratel plača podkupnino.
»Menimo, da ni bilo razloga, da je bilo odpravljeno prvotno dovoljenje. Znesek, ki je bil plačan, ni bil ne odškodnina in ne donacija, temveč podkupnina,« je dejala tožilka. Poudarila je še, da so priče med postopkom spreminjale zgodbo in vedno bolj razbremenjevale obtoženega.
Okrožno sodišče v Ljubljani je Jankovića marca lani v zadevi Gratel oprostilo obtožbe o prejemanju podkupnine. Sodnica Vladislava Lunder je ob izreku sodbe ocenila, da dokazni postopek ni potrdil očitkov iz obtožbe tožilstva, da je župan zahteval podkupnino, temu pa tekom sojenja ni pritrdila tudi nobena od zaslišanih prič.
Težave pri izvajanju del, v okviru katerih je Gratel za T2 gradil optično omrežje, so se, tako sodnica, začele, že precej prej, preden je Janković prevzel vodenje ljubljanske občine. To po njenih besedah ni izhajalo le iz zaslišanja prič, temveč tudi iz prebranih listinskih dokazov.
Župan se je v postopku zagovarjal, da je občina dovoljenje Gratelu za izvedbo del odvzela, ker je gradbeno podjetje pri svojem delu preseglo pooblastila in čezmerno poseglo v prostor. Po dodatnih usklajevanjih in sklenitvi pogodbe o donaciji oziroma odškodnini Ljubljanskemu gradu v višini 500.000 evrov pa je ljubljanska občina znova dovolila nadaljevanje del.
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Župan je menda želel s pritiski doseči podkupnino
S tem pa se ni strinjalo specializirano državno tožilstvo, ki se je pritožilo na oprostilno sodbo. Tožilka Bojana Podgorelec je ljubljanskemu višjemu sodišču na javni seji septembra zato predlagala razveljavitev sodbe okrožnega sodišča. Predlagala je novo sojenje Jankoviću, in sicer pred novim sodnim senatom.
Vztrajal je, da pri nakazilu ni šlo za odškodnino, ker naj bi presegli obseg dogovorjenih del, temveč podkupnino. Na županovo pobudo naj bi namreč začeli inšpekcijske postopke, kar je otežilo položaj Gratela, s tem pa je župan ustvarjal pritiske, s katerimi je želel doseči, da Gratel plača podkupnino.
»Menimo, da ni bilo razloga, da je bilo odpravljeno prvotno dovoljenje. Znesek, ki je bil plačan, ni bil ne odškodnina in ne donacija, temveč podkupnina,« je dejala tožilka. Poudarila je še, da so priče med postopkom spreminjale zgodbo in vedno bolj razbremenjevale obtoženega.
