Resne motnje ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema
Vlada ugotavlja resne motnje, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema, zaradi česar bo, kot omogoča julija sprejeti interventni zakon, sama, brez pogajanj z izvajalci in plačnikom, torej zdravstveno blagajno, določila vsebino programa storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelila zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje, in določila obseg sredstev. Kaj to pomeni za prebivalce in kaj za zavode?
Poročilo o finančnem poslovanju javnih zdravstvenih zavodov v prvih šestih mesecih leta 2022, s katerim se je vlada včeraj seznanila na dopisni seji, navaja resne motnje, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema – negativno finančno stanje pesti kar 30 zavodov, skupni obseg presežka odhodkov nad prihodki znaša skoraj 50 milijonov evrov. Najbolj globoko v rdečih številkah, in to za skoraj 28 milijonov evrov, je največja bolnišnica, UKC Ljubljana. Po več kot štiri milijone evrov izgub imajo v Splošnih bolnišnicah Celje in Slovenj Gradec, dobre tri milijone UKC Maribor, več kot milijon evrov presežka odhodkov nad prihodki kažejo še podatki bolnišnic v Postojni in Murski Soboti. Manj kritično je v zdravstvenih domovih, kjer je pri vseh skupaj 1,8 milijona evrov izgube. Iz finančnih poročil o rezultatih poslovanja je razvidno, da so bili celotni prihodki za dobrih sedem odstotkov nižji kot v istem obdobju lani. Za zdravstvo je letos sicer namenjenih 3,7 milijarde evrov.
Drugi dejavnik resnih motenj so čakalne dobe. Enaindvajsetega julija 2022 je bilo v čakalnih vrstah skoraj 1.150.000 ljudi, poroča vlada, čakajočih na prvi pregled je približno 260.000, kar 58 odstotkov med njimi nad najdaljšo dopustno čakalno dobo.
Tretja utemeljitev je poslabšanje dostopnosti do primarne ravni zdravstvene dejavnosti – iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je razvidno, da se povečuje število ljudi, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje brez opredeljenega izbranega osebnega zdravnika, zaradi česar se je dostopnost do storitev na primarni ravni v prvi polovici leta 2022 znižala za 33,6 odstotka.
Z ministrstva za zdravje so še sporočili, da je imela leta 2020 razglašena pandemija covida-19 poleg zdravstvene krize tudi psihološke posledice, ki vplivajo na duševno zdravje prebivalcev, ter hkrati povzročila 30-odstotni padec prijavljenih novih primerov rakavih obolenj med epidemijo.
Zaradi vsega naštetega so, po mnenju vlade, izpolnjeni pogoji za to, da skladno s 63. členom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – po tem določilu v primerih resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema, kot so večje nesreče ali naravne nesreče, ali ob negativnem finančnem poslovanju zdravstvenih zavodov v obsegu najmanj 20 milijonov evrov in trajanju najmanj šest mesecev zapored – vlada sama določi vsebino dogovora.
Na izrecno vprašanje, kaj to pomeni za prebivalce in zavode, smo z ministrstva prejeli le tabele s finančnimi podatki. Poznavalci sistema opozarjajo, da so tudi na ministrstvu ugotavljali, da čakalni seznami niso ažurni in da naj bi jih poskušali urediti do sredine septembra, zato je za marsikoga presenetljivo, da je to argument za vladni sklep, več kot 20-milijonske izgube v polletnem obdobju pa tudi ne beležijo prvič.
Je pa že sredi julija, ob sprejemanju zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje stabilnosti zdravstvenega sistema, upravni odbor ZZZS ugovarjal, da 63. člen posega v avtonomijo ZZZS in da tak nesistemski poseg v sistemski zakon, ko ukinja dogovarjanje partnerjev in se odločanje skoraj v celoti prenaša na vlado, ne more biti ustrezen.
