Vsak lahko postane kaplja v morju rešitve
Z dobrodelnim koncertom se bo v petek končala kampanja za nakup vozičkov za otroke v begunskem centru Moria.
Odpri galerijo
Jure Poglajen iz organizacije Državljani sveta je pobudnik akcije Otrokom sveta. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Za malčka, ki živi v begunskem centru, je voziček stik s svetom. To je eno glavnih vodil kampanje Otrokom sveta, katere pobudnik je Jure Poglajen, ki je bil zaradi svoje humanitarne dejavnosti izbran za Delovo osebnost leta 2015. Osrednji dogodek akcije bo jutrišnji dobrodelni koncert v Mariboru.
Zakaj vozički?
Namen kampanje, pri kateri sodeluje več prostovoljcev, je pomagati begunskim družinam, ki so obtičale v slabih življenjskih razmerah v uradnih in neuradnih begunskih centrih na grškem otoku Lezbos, in sicer z nakupom otroških vozičkov.
Strokovnjaki so mi povedali, da je voziček nekaj osnovnega, zlasti v takih razmerah. To je osnovna celica otroka, kjer se počuti varnega, mati ga lahko pelje k zdravniku, na sprehod, po osnovnih nakupih. Za nas so vozički nekaj samoumevnega, če ga pa tam nimaš, je to že ovira, ki otežuje življenje. Na neki način omogočajo svobodo, starši gredo lahko z otroki iz centra, sicer so ujeti tam. Na to, da jih nujno potrebujejo, so nas opozorili pri fundaciji Starfish, ki dela na terenu in s katero sodelujemo od leta 2015.
Komu so namenjeni?
Namenjeni so za begunski center Moria, največji na Lezbosu, kjer je trenutno več kot 6000 prosilcev za azil, večinoma iz Sirije in Afganistana. Uradni del centra je narejen iz kontejnerjev, kjer ljudje živijo v eni sobi, brez zasebnosti. Tu so nastanjene družine.
Center je registriran za manj kot dva tisoč ljudi, se pravi, da jih je trikrat več, kot je bilo predvideno. Od tam nimajo kam, Grčija jih ne pošilja več z otokov na celino, ker so tamkajšnji centri polni. Kljub temu ljudje še prihajajo – na Lesbos jih pride okrog 1200 na mesec.
Mi bi radi pomagali predvsem družinam z otroki do štirih let. Nekaj se jih je rodilo tam.
Najprej je bila ideja, da bi vozičke zbirali tukaj in tja odpeljali?
To je bila prvotna zamisel, vendar se je izkazalo, da bi bil prevoz predrag. Zato smo se odločili, da bomo raje zbirali denar in kupili vozičke na Lezbosu, v trgovini, specializirani za otroško opremo, in tako podprli lokalno ekonomijo.
Naš cilj je zbrati 20.000 evrov za tristo vozičkov, in sicer za dojenčke ležeče in za malčke sedeče.
V stiku smo z ministrstvom za zunanje zadeve oziroma veleposlaništvom v Atenah, kjer nam tako kot leta 2015 zelo pomagajo, da nam bodo na grškem ministrstvu za migrantske zadeve odobrili dostop v centre za razdeljevanje pomoči.
Kako zbirate denar?
Prek sms-ov na številko 1919, s ključno besedo upornik 5, in na transakcijskem računu. Kampanja, pri kateri smo združili moči z Borisom Krabonjo in društvom Upornik, se bo končala v petek, 4. maja, s humanitarnim koncertom v mariborskem hotelu Habakuk. Med drugim bodo nastopili Darja Švajger, Tanja Ribič, reper Nikolovski in Jure Ivanušič. Vstopnice stanejo 15 evrov in jih je mogoče kupiti na Petrolovih črpalkah in Eventimu.
Kakšna je razlika med razmerami zdaj in pred tremi leti, ko ste izpeljali prvo akcijo?
Zdaj je manj beguncev. Vse je bolj institucionalizirano. Birokracija se je povečala, bojim pa se, da učinkovitosti, če bi bil naval spet takšen kot leta 2015, ne bi bilo prav nobene.
Je bilo pa takrat več izrazov humanitarnosti, morda več človečnosti kot danes. Večina nevladnih organizacij se je umaknila, ostal je Starfish, ki je bil lokalna organizacija, še nekaj jih je. Grška država zdaj to ureja po svojih pravilih, rigidno in počasi.
Kakšen pa je odziv na kampanjo pri nas?
Večinoma zelo dober. Deležni smo veliko vprašanj, včasih tudi obtoževanja, predvsem na družabnih omrežjih, da pomagamo tistim, ki nas bodo jutri pobijali. Vedno odgovorim z vprašanjem, ali mislijo, da nas bo kakšen otrok z otroškim vozičkom ubil. Zato smo se tudi poimenovali Državljani sveta, ti otroci so vsi naši, vsi hodimo pod istim soncem in imamo enako odgovornost do vseh. Niso eni bolj naši kot drugi.
Ni res, da Državljani sveta skrbimo le za begunske otroke. Nadaljevali bomo tradicijo zbiranja šolskih potrebščin v sodelovanju s centrom za socialno delo v Brežicah. Vsak november in december zbiramo za darila za starostnike. Nismo specializirani za nobeno skupino, ampak smo ustanova za pomoč potrebnim. Ne delamo razlik.
Včasih slišimo tudi očitke, da je naša pomoč kaplja v morju. Kaj je morje drugega kot morje kapelj? Vsak lahko postane kaplja v morju rešitve. Ni mu treba pomagati beguncem. Lahko pomaga komurkoli. Da ta svet naredi boljši z majhnimi koraki.
Zakaj vozički?
Namen kampanje, pri kateri sodeluje več prostovoljcev, je pomagati begunskim družinam, ki so obtičale v slabih življenjskih razmerah v uradnih in neuradnih begunskih centrih na grškem otoku Lezbos, in sicer z nakupom otroških vozičkov.
Strokovnjaki so mi povedali, da je voziček nekaj osnovnega, zlasti v takih razmerah. To je osnovna celica otroka, kjer se počuti varnega, mati ga lahko pelje k zdravniku, na sprehod, po osnovnih nakupih. Za nas so vozički nekaj samoumevnega, če ga pa tam nimaš, je to že ovira, ki otežuje življenje. Na neki način omogočajo svobodo, starši gredo lahko z otroki iz centra, sicer so ujeti tam. Na to, da jih nujno potrebujejo, so nas opozorili pri fundaciji Starfish, ki dela na terenu in s katero sodelujemo od leta 2015.
Komu so namenjeni?
Namenjeni so za begunski center Moria, največji na Lezbosu, kjer je trenutno več kot 6000 prosilcev za azil, večinoma iz Sirije in Afganistana. Uradni del centra je narejen iz kontejnerjev, kjer ljudje živijo v eni sobi, brez zasebnosti. Tu so nastanjene družine.
Center je registriran za manj kot dva tisoč ljudi, se pravi, da jih je trikrat več, kot je bilo predvideno. Od tam nimajo kam, Grčija jih ne pošilja več z otokov na celino, ker so tamkajšnji centri polni. Kljub temu ljudje še prihajajo – na Lesbos jih pride okrog 1200 na mesec.
Mi bi radi pomagali predvsem družinam z otroki do štirih let. Nekaj se jih je rodilo tam.
Najprej je bila ideja, da bi vozičke zbirali tukaj in tja odpeljali?
To je bila prvotna zamisel, vendar se je izkazalo, da bi bil prevoz predrag. Zato smo se odločili, da bomo raje zbirali denar in kupili vozičke na Lezbosu, v trgovini, specializirani za otroško opremo, in tako podprli lokalno ekonomijo.
Naš cilj je zbrati 20.000 evrov za tristo vozičkov, in sicer za dojenčke ležeče in za malčke sedeče.
V stiku smo z ministrstvom za zunanje zadeve oziroma veleposlaništvom v Atenah, kjer nam tako kot leta 2015 zelo pomagajo, da nam bodo na grškem ministrstvu za migrantske zadeve odobrili dostop v centre za razdeljevanje pomoči.
Kako zbirate denar?
Prek sms-ov na številko 1919, s ključno besedo upornik 5, in na transakcijskem računu. Kampanja, pri kateri smo združili moči z Borisom Krabonjo in društvom Upornik, se bo končala v petek, 4. maja, s humanitarnim koncertom v mariborskem hotelu Habakuk. Med drugim bodo nastopili Darja Švajger, Tanja Ribič, reper Nikolovski in Jure Ivanušič. Vstopnice stanejo 15 evrov in jih je mogoče kupiti na Petrolovih črpalkah in Eventimu.
Kakšna je razlika med razmerami zdaj in pred tremi leti, ko ste izpeljali prvo akcijo?
Zdaj je manj beguncev. Vse je bolj institucionalizirano. Birokracija se je povečala, bojim pa se, da učinkovitosti, če bi bil naval spet takšen kot leta 2015, ne bi bilo prav nobene.
Je bilo pa takrat več izrazov humanitarnosti, morda več človečnosti kot danes. Večina nevladnih organizacij se je umaknila, ostal je Starfish, ki je bil lokalna organizacija, še nekaj jih je. Grška država zdaj to ureja po svojih pravilih, rigidno in počasi.
Kakšen pa je odziv na kampanjo pri nas?
Večinoma zelo dober. Deležni smo veliko vprašanj, včasih tudi obtoževanja, predvsem na družabnih omrežjih, da pomagamo tistim, ki nas bodo jutri pobijali. Vedno odgovorim z vprašanjem, ali mislijo, da nas bo kakšen otrok z otroškim vozičkom ubil. Zato smo se tudi poimenovali Državljani sveta, ti otroci so vsi naši, vsi hodimo pod istim soncem in imamo enako odgovornost do vseh. Niso eni bolj naši kot drugi.
Ni res, da Državljani sveta skrbimo le za begunske otroke. Nadaljevali bomo tradicijo zbiranja šolskih potrebščin v sodelovanju s centrom za socialno delo v Brežicah. Vsak november in december zbiramo za darila za starostnike. Nismo specializirani za nobeno skupino, ampak smo ustanova za pomoč potrebnim. Ne delamo razlik.
Včasih slišimo tudi očitke, da je naša pomoč kaplja v morju. Kaj je morje drugega kot morje kapelj? Vsak lahko postane kaplja v morju rešitve. Ni mu treba pomagati beguncem. Lahko pomaga komurkoli. Da ta svet naredi boljši z majhnimi koraki.
