Vzajemna ne bi bila delniška družba

Ljubljana – »Vzajemna nima nobene želje po preoblikovanju v delniško družbo. Zagotovo se ne bo preoblikovala, dokler jo vodim jaz, menim pa, da se glede na število zavarovancev sploh nikoli ne bo preoblikovala,« se je odzval na članek v Delu Aleš Mikeln, predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice.

Novi predlog zakona o zavarovalništvu (ZZavar), ki ga je ministrstvo za finance poslalo v medresorsko obravnavo oktobra lani, predvideva možnost, da se družbe za vzajemno zavarovanje preoblikujejo v delniške družbe, vse premoženje pa se lahko prenese na delniške družbe. Ker obstaja v Sloveniji ena sama vzajemna družba, to je Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, se v tem trenutku določbe zakona lahko nanašajo samo na njo.

Konkurenčna prednost

Aleš Mikeln pravi, da so enake določbe že v obstoječem zakonu o zavarovalništvu, torej niso nič novega. Zavarovalno združenje, v katerega je vključena tudi Vzajemna, zato v svojih pripombah k zakonu teh določb ni problematiziralo, prav tako ničesar drugega v zvezi z vzajemnimi družbami v novem zakonu, je povedal. Kot smo popisali včeraj, so po predlogu zakona lahko vzajemne zavarovalnice dobičkonosne, rezerve lahko uporabijo za zagotovitev kapitala v primeru opravljanja drugih zavarovalnih poslov in podobno. Tudi to se v tem hipu nanaša samo na Vzajemno. »Imamo statut, v katerem je zapisano, da dobičkov ni. Vzajemna se izkazuje kot velika konkurenčna prednost v sistemu,« je dejal Mikeln in spomnil, da je Vzajemna v času, ko je predsednik uprave, že dve leti zapored svojim zavarovancem del preveč vplačanega denarja vrnila. »Decembra lani smo vrnili 12,4 milijona evrov, a bomo imeli okoli tri milijone dobička iz naložb.« Leto prej so del denarja vrnili, 24 milijonov evrov pa dali v varnostne rezerve.

Standardni model

Novi zakon o zavarovalništvu bo uveljavil evropsko direktivo Solventnost II, ki zahteva od zavarovalnic več denarja v varnostnih rezervah. Mikeln pravi, da to na Vzajemno ne bo vplivalo. Razporeditev dodatnih 24 milijonov evrov v varnostne rezerve ocenjuje kot odlično odločitev, saj so stresni testi pokazali, »da bi tudi v najbolj črnem scenariju imeli čez sto odstotkov solventnega kapitala, torej bi ostali na varni strani«.

Vzajemna se je začela na »solventnost II« pripravljati že leta 2007, ko je naročila izdelavo lastnega modela pri podjetju Adacta (izdelali so ga prof. Steven Vanduffel, Andrew Chernich, dr. Aleš Ahčan, dr. Igor Masten in dr. Sašo Polanec) in je zanj plačala 446.000 evrov, veliko pa je bilo v pri pripravah na »solventnost II« še drugih stroškov. Ali je model zdaj uporaben? »Kar je bilo takrat, je čisto nekaj drugega, kot potrebujemo danes. Uporabljali bomo standardni model, že lani pa smo za spremljanje solventnosti naročili Moodyjev računalniški program,« je pojasnil Aleš Mikeln.