Za nevladnike pritiski na strokovne institucije nesprejemljivi
Nevladne organizacije so znova izrazile nestrinjanje s predvidenimi načrti vlade glede gradnje verige hidroelektrarn na srednji Savi. Pri tem so opozorili na nesprejemljivost pritiskov iz politike ali od investitorjev, s katerimi se pri podajanju okoljskih in drugih strokovnih mnenj srečujejo javne institucije.
Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala Brina Sotenšek z inštituta Lutra in koordinatorica skupine za Savo, so se nevladniki pred stavbo Zavoda RS za varstvo narave v Ljubljani danes zbrali, da bi opozorili na problematiko strokovne neavtonomije javnih zavodov, še posebej zavoda za varstvo narave.
Ta se je znašel med državnimi institucijami – poleg Direkcije RS za vode, Zavoda za ribištvo Slovenije in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano –, ki so v okviru postopka sprejemanja državnega prostorskega načrta za hidroelektrarne Renke, Trbovlje in Suhadol na srednji Savi zavrnile okoljsko poročilo kot neustrezno oziroma zahtevale dopolnitve.
»Zavod za varstvo narave in zavod za ribištvo sta tako na okoljsko poročilo kot na osnutek državnega prostorskega načrta podala negativno mnenje in ugotovila, da vplivi izvedbe plana na naravo in okolje niso sprejemljivi,« je poudarila Sotenškova in dodala, da sta imela oba zavoda takrat do danes že več usklajevalnih sestankov z investitorji in pripravljavci okoljskega poročila.
»Zelo nas skrbi, da so mnenja strokovnjakov iz javnih zavodov premalo upoštevana. Opozoriti želimo, da se pri takšnih projektih tako rekoč redno vršijo pritiski ali poskusi vplivanja iz politike ali od investitorjev ali obojih, kar je nesprejemljivo,« je podčrtala Sotenškova.
Okoljska in tudi druga strokovna mnenja po njenih besedah ne smejo biti predmet korupcije in pritiskov. Žal negativnih mnenj investitorji običajno nočejo slišati, jih nočejo sprejeti, kar pa je velik problem, ki ga želimo nasloviti, je še dodala.
»Danes smo tukaj, da izpostavimo, da je zavod za varstvo narave strokovna državna institucija in kot takšno jo moramo spoštovati,« je bil jasen tudi Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Kot je dejal, zavod v številnih primerih nepremišljenih investicij izpostavi posledice vpliva investicij na naravo in na ljudi.
Vpliv ducata hidroelektrarn sporen
Pri tem je izrazil pričakovanje, da bo zavod za varstvo narave tudi v primeru nameravane gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi odločil, da je njihov vpliv na naravo nesprejemljiv, in opozoril tudi na dejstvo, »da ne načrtujemo zgolj treh hidroelektrarn, ampak skoraj 12 hidroelektrarn ter da celoten vpliv verige predvidenih hidroelektrarn nikoli ni bil ocenjen, na tak način, kot se trenutno vodi, pa tudi ne bo«.
Po Petkovem mnenju gre za »klasičen primer in manever izigravanja zakonodaje«. »Pričakujem tudi, da bo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo spoštovalo mnenje zavoda, kljub temu da je na žalost pravno nezavezujoče, in da se ne bo pod prisilo začel postopek prevlade nad interesom ohranjanja narave,« je še dejal.
Kot je spomnil predsednik rafting društva Savski gusarji Dejan Kerin, energetikom in vladam že desetletja dokazujejo, da je pozidava zadnjih 55 kilometrov prosto tekoče Save v nasprotju s strokovnimi mnenji, veljavno zakonodajo ter tudi razsodbami sodišč. Če bi čas, energijo in sredstva, ki se uporabljajo za uničenje oziroma zaščito Save, namenili za premišljen trajnostni turizem na in ob prosto tekoči Savi, bi se zdaj že kazali učinki predvidenih projektov, je ocenil.
Dopolnitve okoljskega poročila
Na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer vodijo postopek priprave državnega prostorskega načrta za HE Suhadol, Trbovlje in Renke, so glede pozivov okoljevarstvenikov, da se projekt gradnje hidroelektrarn ustavi, za STA dejali, da se bodo »podane pripombe preučile in v največji meri smiselno upoštevale«. Pri tem so pojasnili, da se lahko postopek priprave državnega prostorskega načrta »ustavi na podlagi predloga ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je pobudo podalo, oziroma v primeru, ko se v postopku priprave načrta izkaže, da izvedljive variante ni mogoče najti«.
Glede postopka celovite presoje presoje vplivov na okolje za državni prostorski načrt za hidroelektrarne pa so navedli, da se trenutno izvajajo dopolnitve okoljskega poročila, ki se ga pripravi v okviru postopka. To se v skladu z mnenjem ministrstva za okolje, ki so ga prejeli letos januarja, dopolnjuje še z mnenji ministrstev za kulturo, kmetijstvo (za področje ribištva) ter naravne vire in prostor (za področje narave in za področje voda).
Po zagotovilih ministrstva bodo v spremembe in dopolnitve okoljskega poročila v skladu s strokovno presojo in po potrebi vključili tudi mnenja strank v postopku. »Rezultati dopolnjenega okoljskega poročila bodo vključeni v študijo variant,« so še dodali.
Glede nadaljnjih postopkov umeščanja hidroelektrarn v prostor so na ministrstvu pojasnili, da bo dopolnjeno okoljsko poročilo predvidoma aprila obravnavala projektna skupina za umeščanje HE Suhadol, Trbovlje in Renke v prostor. V primeru pozitivnega mnenja na njegove dopolnitve pa bo predvidoma maja ali junija sledila javna razgrnitev študije variant, okoljskega poročila in predloga državnega prostorskega načrta.
HSE: Postopke vodimo transparentno
V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) zavračajo navedbe nevladnikov glede pritiskov in poskusov vplivanj iz politike in od investitorjev pri projektih, kot je gradnja hidroelektrarn na srednji Savi. Kot so zagotovili, postopke v zvezi s projektom vodijo transparentno, strokovno in v sodelovanju s pristojnimi institucijami.
»V HSE odločno zanikamo, da bi kot koncesionar in investitor v izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi kadarkoli posredno ali neposredno pritiskali na nevladne ali katere druge organizacije,« so navedli v odzivu.
Drugih podrobnosti v zvezi s projektom pa, dokler še tečejo uradni postopki, ne morejo komentirati, so še dodali.
