Zahtevajo enako obravnavo kot zdravniki

Boljše vrednotenje dela je rdeča nit zahtev sindikatov različnih poklicnih skupin v javnem sektorju, ki so za doseganje svojih ciljev pripravljene tudi na stavko. To so za 16. februar že napovedali sindikati v zdravstvu in socialnem varstvu, precej verjetno pa se zdi, da bodo 9. marca delo ustavili zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Skupna pogajanja vseh reprezentativnih sindikatov z vlado, ki so napovedana za prihodnjo sredo, na njihova specifična vprašanja ne odgovarjajo.

»Nismo si mi izmislili, da se je zapletlo nekaj mesecev pred volitvami. Vlada je sama ustvarila take razmere, s partikularnimi protisistemskimi nezakonitimi dvigi eni od skupin, ko bi vse lahko izvedla zakonito, če bi imela nekaj spoštovanja do socialnih partnerjev,« je Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) strnil srž tistega dela zahtev, ki je skupen predstavnikom zaposlenih v večini poklicnih podskupin javnega sektorja – pričakujejo vzpostavitev plačnih sorazmerij. »Da ne bi nastali nesporazumi – mi ne nasprotujemo zviševanju plač zdravnikov, spoštujemo njihovo delo, zavedamo se, kako zahtevno je v teh okoliščinah, ampak nasprotujemo temu, da bi delali ekskluzivo in izjemo zgolj zanj. Tisti, ki so bili v enakem položaju, morajo to možnost imeti tudi zdaj. Oblast bi morala biti zadnja, ki bi delala tako dramatične razlike oziroma bi favorizirala izključno eno skupino, do drugih pa ravnala tako, kot da smo vsi, razen njih, nižje oblike življenja,« se je izrazil Štrukelj in poudaril, da zahtevajo pogajanja, kakšna so imeli zdravniki in drug del zdravstva, za rešitev problemov v vzgoji in izobraževanju.

Zdravnikom višje plače, pri drugih na mizi stavka

Do srede imajo člani Sviza v približno 760 vzgojno-izobraževalnih zavodih čas, da se izrečejo o stavki – če jo bodo večinsko podprli, jo bodo začeli 9. marca in bo trajala do uveljavitve zahtev. Poleg zvišanja plač vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter univerzalne odprave plačnega stropa, Sviz pričakuje takojšnjo sklenitev sporazuma o ustreznem ovrednotenju in plačilu dodatnega dela, ki ga vsi zaposleni v vzgoji in izobraževanju opravljajo v izrednih razmerah epidemije. »Ni mogoče privoliti v to, da šolska oblast ravna, kot da gre za običajne razmere. Ljudje so na koncu z močmi, vse več jih je na bolniškem dopustu in v karanteni,« je izpostavil glavni tajnik Sviza. Na opozorila po posebnem dogovoru opozarjajo že eno leto, a odgovora še niso dobili.

Z ministrstva za izobraževanje so se odzvali, da aktivno in redno sodelujejo z vzgojno-izobraževalnimi zavodi in jim pomagajo pri reševanju dilem, povezanih z ukrepi za preprečevanje širjenja virusa, ter tudi z izzivi glede odsotnosti zaposlenih in izvajanjem izobraževanja. Navedli so, da je bilo od začetka epidemije za ukrepe, povezane z delom zaradi covid-19, na področju vzgoje in izobraževanja namenjenih več kot 70 milijonov evrov, med njimi za dodatke za nevarnosti in posebne obremenitve, za delo v rizičnih razmerah, dodatke za ravnatelje in direktorje, kritje nadomestil plač za čakanje na delo, za nadomeščanje. Ministrstvo pa bo sodelovalo tudi prek vladne pogajalske skupine, ki bo v sredo začela usklajevanja z reprezentativnimi sindikati.

Najprej ogorčeni eni, zdaj drugi

Druga skupina, ki ni zadovoljna z odnosom oblasti, so zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu. V dogovoru, ki so ga novembra podpisali z vlado in s katerim so 35.000 zaposlenim zvišali plače za štiri do 24 odstotkov, kar pomeni skupaj 122 milijonov evrov, so sklenili, da bodo januarja začeli drugi krog pogajanj, tokrat za odpravo nesorazmerij, ki jih je povzročil ta sporazum in že prejšnji.

Ta novembrski dogovor oziroma porušena razmerja, ki jih je povzročil, naj bi bil tudi med vzroki, da je ministrstvo za zdravje sedlo za mizo s predstavniki zdravnikov. Zdaj pa so vladne zaveze zdravnikom po najmanj 26-odstotnem zvišanju plač (skupaj 113 milijonov evrov), vplivale na pričakovanja reprezentativnih sindikatov v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva. Drugi krog pogajanj bi se moral začeti včeraj, a so bila, po besedah Irene Ilešič Čujovič, vladna izhodišča ponižujoča do zaposlenih. Zaradi neenake obravnave zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu so napovedali stavko, ki bo v sredo, 16. februarja, med 7. in 22. uro, ko bodo stavkajoči zagotavljali minimum delovnega procesa. Mogoče je tudi zaostrovanje stavke, če pristojni ne bodo uresničili stavkovnih zahtev, ki pa so za dvig vrednotenja delovnih mest v teh dveh dejavnostih primerljivo z delovnimi mesti zdravnikov in zobozdravnikov, to je za šest plačnih razredov, ter za sprejetje standardov in normativov.

Na ministrstvu za zdravje odgovarjajo, da se trudijo voditi konstruktiven pogajalski dialog, zato menijo, da so napovedi stavke prezgodnje. Zahteve, s katerimi so jih sindikati seznanili včeraj, morajo še proučiti. Verjamejo, da za pogajalsko mizo, s tem, da si prisluhnejo in iščejo kompromise, lahko najdejo najboljše rešitve. »Zavedamo se, kako pomemben del zdravstvenega sistema sta nega in socialno varstvo,« so sporočili z ministrstva.