Zakaj škofija suma zlorabe ne prijavi
V Cerkvi vztrajajo, da niso dolžni prijavljati sumov kaznivih dejanj, sploh če žrtev nasprotuje.
Odpri galerijo
Sestavni deli Katoliške cerkve so v nekaterih primerih zelo ločeni od države. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Cela vrsta zakonov nalaga organizacijam in vsakomur, da že ob zaznavi ogroženosti mladoletnika sum prijavi. V Slovenski škofovski konferenci (SŠK) vztrajajo, da sumov zlorab ni dolžna prijaviti policiji. Policija tako zbira obvestila na podlagi medijskih objav.
Po objavi murskosoboškega škofa Petra Štunfa, da se je moral župnik Andrej Zrim umakniti »po navodilih zakonika cerkvenega prava in na podlagi mnenja ekspertne skupine za reševanje zlorab, ki deluje pri Slovenski škofovski konferenci«, se zastavlja vprašanje, zakaj škofija ali škofovska konferenca suma zlorabe ni prijavila policiji. Po zakonu o kazenskem postopku so vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni ali če kako drugače izvedo zanje. Zakon o socialnem varstvu tudi določa, da so organi ter zavodi in druge organizacije, ki pri svojem delu ugotovijo ogroženost mladoletnika, dolžni o tem obvestiti center za socialno delo na svojem območju.
Cerkev je dolžna ščititi duhovnika
»V SŠK menimo, da sestavni deli Katoliške cerkve, upoštevajoč slovensko zakonodajo, niso dolžni v vsakem primeru prijaviti suma kaznivega dejanja; še zlasti takrat, ko domnevna žrtev temu izrecno nasprotuje in se ne želi javno izpostaviti, seveda ne obstaja zakonska dolžnost prijave,« je odgovoril glavni tajnik SŠK dr. Tadej Strehovec in dodal, da bi se žrtve redkeje odločale za prijavo sumov spolnih zlorab, če bi Cerkev prijavljala sume tovrstnih kaznivih dejanj v nasprotju s stališčem žrtve. »Ekspertna skupina za reševanje spolnih zlorab pri SŠK ima cerkvenopravno dolžnost, da žrtev oziroma njene zakonite zastopnike seznani z možnostjo prijave pri državnih oblasteh (policija, državno tožilstvo), možnostjo začetka cerkvenega postopka ter ji zagotovi ustrezno brezplačno psihološko pomoč.«
Katoliška cerkev ni državni organ oziroma organizacija z javnimi pooblastili in zato ni dolžna avtomatično naznaniti vsakršnega kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, je pojasnil Strehovec.
Glede prijave na CSD oziroma policijo velja, da je to dolžnost tistega, ki se s kaznivim dejanjem seznani pri svojem delu oziroma vsakogar, če gre za kaznivo dejanje v družini. V tem primeru pa ne gre za nasilje v družini, do seznanitve s sumom kaznivega dejanja ni prišlo v okviru verske dejavnosti, domnevna žrtev pa izrecno nasprotuje prijavi. Po pomoč se je obrnila na ekspertno skupino za reševanje spolnih zlorab pri SŠK.
Cerkev duhovnika umakne
Dolžnost Cerkve je, tako pravi Strehovec, da umakne duhovnika iz župnije in ščiti njegovo dobro ime, dokler na cerkvenem ali državnem sodišču ni pravnomočno dokazano, da je kriv. Pozivajo, da se upošteva načelo, da je osumljeni nedolžen, dokler se s pravnomočno odločbo ne dokaže, da je kriv.
Na murskosoboški policijski upravi so potrdili, da so bili o domnevnih kaznivih dejanjih oziroma zlorabah seznanjeni iz medijev, prijave oškodovanca ali žrtve pa niso prejeli. Začeli so zbirati obvestila »z namenom, da se najprej ugotovi, ali sploh obstaja vzrok za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti«. Če se to potrdi, bodo raziskali in o ugotovitvah obvestili državno tožilstvo.
Na policiji so poudarili, da je tudi opustitev ovadbe kaznivega dejanja kaznivo dejanje. Vendar le v primeru vedenja za storilca kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen najmanj 15 let zapora ali dosmrtni zapor. Za kazniva dejanja spolne zlorabe slabotnih oseb, spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, in kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja pa je predpisana kazen zapora od enega do osmih let.
Tudi na Centru za socialno delo Ljutomer so, po besedah direktorja Branka Petovarja, za primer izvedeli iz medijev oziroma iz govoric, nanje pa se ni obrnil nihče. »Primerno je, da se v takih primerih ljudje obrnejo na nas, a ne zato, da bi preverjali resničnost podatkov, temveč je naša naloga, da zaščitimo žrtev in ponudimo pomoč,« je poudaril Petovar. V primerih zlorab otrok gredo prijave po uradni dolžnosti in nestrinjanje staršev ne more biti razlog, da se postopek ne bi začel. Seveda pa nimajo vpliva, če zadeva niti ne pride do njih.
Po objavi murskosoboškega škofa Petra Štunfa, da se je moral župnik Andrej Zrim umakniti »po navodilih zakonika cerkvenega prava in na podlagi mnenja ekspertne skupine za reševanje zlorab, ki deluje pri Slovenski škofovski konferenci«, se zastavlja vprašanje, zakaj škofija ali škofovska konferenca suma zlorabe ni prijavila policiji. Po zakonu o kazenskem postopku so vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni ali če kako drugače izvedo zanje. Zakon o socialnem varstvu tudi določa, da so organi ter zavodi in druge organizacije, ki pri svojem delu ugotovijo ogroženost mladoletnika, dolžni o tem obvestiti center za socialno delo na svojem območju.
Cerkev je dolžna ščititi duhovnika
»V SŠK menimo, da sestavni deli Katoliške cerkve, upoštevajoč slovensko zakonodajo, niso dolžni v vsakem primeru prijaviti suma kaznivega dejanja; še zlasti takrat, ko domnevna žrtev temu izrecno nasprotuje in se ne želi javno izpostaviti, seveda ne obstaja zakonska dolžnost prijave,« je odgovoril glavni tajnik SŠK dr. Tadej Strehovec in dodal, da bi se žrtve redkeje odločale za prijavo sumov spolnih zlorab, če bi Cerkev prijavljala sume tovrstnih kaznivih dejanj v nasprotju s stališčem žrtve. »Ekspertna skupina za reševanje spolnih zlorab pri SŠK ima cerkvenopravno dolžnost, da žrtev oziroma njene zakonite zastopnike seznani z možnostjo prijave pri državnih oblasteh (policija, državno tožilstvo), možnostjo začetka cerkvenega postopka ter ji zagotovi ustrezno brezplačno psihološko pomoč.«
SŠK suma kaznivega dejanja ne prijavi, če žrtev temu nasprotuje.
Cerkev duhovnika umakne iz župnije do pravnomočne sodbe.
Za spolno zlorabo je predpisana kazen zapora od enega do osmih let.
Cerkev duhovnika umakne iz župnije do pravnomočne sodbe.
Za spolno zlorabo je predpisana kazen zapora od enega do osmih let.
Katoliška cerkev ni državni organ oziroma organizacija z javnimi pooblastili in zato ni dolžna avtomatično naznaniti vsakršnega kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, je pojasnil Strehovec.
Glede prijave na CSD oziroma policijo velja, da je to dolžnost tistega, ki se s kaznivim dejanjem seznani pri svojem delu oziroma vsakogar, če gre za kaznivo dejanje v družini. V tem primeru pa ne gre za nasilje v družini, do seznanitve s sumom kaznivega dejanja ni prišlo v okviru verske dejavnosti, domnevna žrtev pa izrecno nasprotuje prijavi. Po pomoč se je obrnila na ekspertno skupino za reševanje spolnih zlorab pri SŠK.
Cerkev duhovnika umakne
Dolžnost Cerkve je, tako pravi Strehovec, da umakne duhovnika iz župnije in ščiti njegovo dobro ime, dokler na cerkvenem ali državnem sodišču ni pravnomočno dokazano, da je kriv. Pozivajo, da se upošteva načelo, da je osumljeni nedolžen, dokler se s pravnomočno odločbo ne dokaže, da je kriv.
Na murskosoboški policijski upravi so potrdili, da so bili o domnevnih kaznivih dejanjih oziroma zlorabah seznanjeni iz medijev, prijave oškodovanca ali žrtve pa niso prejeli. Začeli so zbirati obvestila »z namenom, da se najprej ugotovi, ali sploh obstaja vzrok za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti«. Če se to potrdi, bodo raziskali in o ugotovitvah obvestili državno tožilstvo.
Povezane novice:
Zaradi suma spolnih zlorab umaknili župnika
Spolne zlorabe otrok: šef vatikanskih financ priznal, da ni ukrepal
Zaradi suma spolnih zlorab umaknili župnika
Spolne zlorabe otrok: šef vatikanskih financ priznal, da ni ukrepal
Na policiji so poudarili, da je tudi opustitev ovadbe kaznivega dejanja kaznivo dejanje. Vendar le v primeru vedenja za storilca kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen najmanj 15 let zapora ali dosmrtni zapor. Za kazniva dejanja spolne zlorabe slabotnih oseb, spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, in kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja pa je predpisana kazen zapora od enega do osmih let.
Tudi na Centru za socialno delo Ljutomer so, po besedah direktorja Branka Petovarja, za primer izvedeli iz medijev oziroma iz govoric, nanje pa se ni obrnil nihče. »Primerno je, da se v takih primerih ljudje obrnejo na nas, a ne zato, da bi preverjali resničnost podatkov, temveč je naša naloga, da zaščitimo žrtev in ponudimo pomoč,« je poudaril Petovar. V primerih zlorab otrok gredo prijave po uradni dolžnosti in nestrinjanje staršev ne more biti razlog, da se postopek ne bi začel. Seveda pa nimajo vpliva, če zadeva niti ne pride do njih.
