Zaradi odnosa ŠOU do RŠ zaskrbljeni tudi evropski poslanci
Pisma podpore RŠ in pozivi ŠOU k zagotovitvi sredstev za delovanje ene najstarejših in največjih neodvisnih radijskih postaj v Evropi se vrstijo že več dni.
Odpri galerijo
Redakcija Radia Študent, v Ljubljani. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Šest evropskih poslancev iz Slovenije je danes izrazilo zaskrbljenost ob napovedanem prenehanju financiranja Radia Študent (RŠ). Predstavnike Študentske organizacije Univerze v Ljubljani so opomnili, da je obstoj RŠ v interesu širše družbe, ogrožanje njegovega delovanja pa nasprotuje vsem ciljem in prizadevanjem EU na področju pluralnosti medijev.
Evropski poslanci Irena Joveva, Milan Brglez, Klemen Grošelj, Tanja Fajon, Franc Bogovič in Ljudmila Novak so v javnem pismu opozorili, da so »neodvisni mediji varuhi in nadzorniki demokracije ter pravne države in so ključni za ohranjanje naše demokracije, pravice do obveščanja in do obveščenosti pa sta del temeljnih vrednot.«
Spomnili so, da je RŠ ena najstarejših neodvisnih študentskih radijskih postaj v Evropi, »ki že več kot pol stoletja opravlja temeljno poslanstvo kritičnega medija v Sloveniji« in je kot tak »bistven gradnik pluralnosti našega medijskega prostora«. Različne redakcije RŠ kakovostno poročajo in se kritično odzivajo na marsikatere teme, ki drugje morda ne dobijo veliko pozornosti. Hkrati pa je RŠ tudi izobraževalna ustanova, ki vsako leto sprejme in izobrazi na ducate mladih, ki bogatijo slovensko družbo, so med drugim zapisali.
Evroposlanci so spomnili, da se mediji že leta soočajo z negotovostjo, sredstva za preiskovalno novinarstvo upadajo, pritiski na uredniško politiko se stopnjujejo, nedavni politični dogodki v različnih državah članicah pa dodatno dokazujejo, da morajo vsi izvoljeni predstavniki zagotoviti, spodbujati in zagovarjati svobodo in pluralnost medijev.
Predstavnike ŠOU so pozvali, naj RŠ ne dojemajo »kot nepotreben strošek v težkih časih, pač pa prepoznajo njegov poseben kulturni, izobraževalni in družbeni pomen,« ter »da prevzamejo odgovornosti, ki pridejo z vlogo ustanovitelja zavoda.«
Sicer so v javnem pismu spomnili, da je evropski parlament po dolgih letih prizadevanj dosegel zagotovitev dodatnih sredstev znotraj sklopa programa Ustvarjalna Evropa za sodelovalna partnerstva novičarskih medijev, nepovratna sredstva pa bodo nudila pomoč za razvoj poslovnih in uredniških standardov.
Dodali so še, da ravno v tem času evropske institucije sooblikujejo akcijska načrta, ki bosta omogočala pomoč pri spopadanju z aktualno gospodarsko krizo ter sta sicer del širših prizadevanj EU in ključnih političnih vprašanj za celovito redefinicijo vzdržnega strukturnega položaja medijev.
»Nepopravljiva škoda bi bila, da se v teh časih zaradi partikularne samovolje zaduši kreativno organizacijo, ki v celoti ustreza merilom zakonodajnih iniciativ EU,« so še presodili evroposlanci.
Različnim združenjem, od fakultet do delavskih sindikatov, ki so v zadnjih dneh izrazila podporo RŠ, ki bi po sprejetju proračuna ŠOU za letos lahko ostal brez sofinanciranja, se je danes pridružilo tudi društvo Asociacija. Predlog o (ne)sofinanciranju RŠ po oceni Asociacije kaže na večkratno nerazumevanje pomena te institucije tako za študentsko populacijo kot za ustvarjalni sektor ter družbo kot tako. V javnem pismu podpore je društvo, ki združuje nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi, poudarilo predvsem njegov pomen za kulturo.
Na prvem mestu je izpostavilo njegovo funkcijo informiranja in reflektiranja dogajanja v kulturi, pri čemer je »eden redkih medijev, ki redno posreduje ne zgolj informacije o kulturnem dogajanju, pač pa tudi kritiško in strokovno reflektira tekočo kulturno umetniško produkcijo, kar je izjemnega pomena«.
Nadalje je RŠ po mnenju Asociacije za kulturo pomemben tudi kot izobraževalna institucija, ki izobražuje in sodeluje pri nastanku novinarskega kadra, poleg tega pa omogoča tudi razvoj mlajših generacij napovedovalcev, radijskih igralcev, kritikov, teoretikov in drugih za kulturo pomembnih poklicev.
Nazadnje pa je RŠ »novinarska hiša, torej kulturna institucija sama po sebi, ki strokovno, nepristransko in z najvišjo mero novinarske etike poroča o različnih družbenih tematikah, o katerih brez tega medija v Sloveniji pogosto ne bi imeli resnejšega odziva,« so zapisali v društvu.
Predlog, po katerem bi se RŠ odreklo financiranje pri ŠOU, po oceni Asociacije kaže na nerazumevanje njegovega delovanja in pomena, zato so ŠOU pozvali, naj mu zagotovi sofinanciranje vsaj v enaki višini kot lani.
Izjavo solidarnosti in podpore RŠ je posredovalo tudi 18 kulturnih, raziskovalnih oziroma zagovorniških organizacij, ki delujejo na Metelkovi 6. »Nasprotujemo enostranskim poskusom ukinitve sofinanciranja ter samovoljnemu poskusu uničenja medija, ki ima tako pomembno zgodovinsko, družbeno in kulturno vlogo v tukajšnji javni sferi, v regionalnem in v širšem evropskem prostoru,« piše v sporočilu za javnost.
Nevladniki z Metelkove 6 so zapisali, da so v času oligopolizacije in osiromašenja medijske krajine »avtoritarne odločitve študentskih predstavnikov o nedodelitvi nujnih finančnih sredstev radiu preprosto nedopustne«. Financiranje Radia Študent po njihovih besedah ne more biti predmet razprav, »saj ŠOU s tem, ko ne izpolnjuje javne vloge kontinuiranega ohranjanja medijskih vsebin, odpravlja tudi svojo organizacijsko vlogo in zgodovinski namen.«
ŠOU so pozvali, naj »preneha z antiintelektualnim napadom na zgodovinske dosežke študentskih družbenih bojev in z birokratskimi poskusi administrativnega uničevanja nenadomestljive medijske institucije«. Od študentske organizacije pričakujejo, da iz proračuna Zavodu RŠ za letos zagotovi načrtovana finančna sredstva za izvajanje programa, ter da s progresivnim letnim povečevanjem sredstev trajno zagotovi in uredi njegovo sistemsko financiranje ter v pogovore o prihodnosti radia vključi tiste, ki ustvarjajo njegove vsebine.
Na možno prekinitev financiranja pri ŠOU je RŠ opozoril prejšnji teden in v ponedeljek še na spletni novinarski konferenci, na kateri so predstavili tudi posebno spletno stran za zbiranje podpisov podpore. Za ohranitev sofinanciranja se je izreklo več združenj, med njimi Društvo novinarjev Slovenije in visokošolski sindikat.
Kot so v sporočilu za javnost pojasnili v ŠOU, glavno težavo predstavlja visoko nižanje sredstev celotnega študentskega organiziranja, zato je varčevanje in opustitev dejavnosti znotraj organizacije nujno. Končna različica finančnega načrta ŠOU za leto 2021, ki jo bodo sprejemali v četrtek, po njihovih besedah sicer dopušča možnost dodatnih vsebinskih in finančnih sprememb na določenih postavkah.
Evropski poslanci Irena Joveva, Milan Brglez, Klemen Grošelj, Tanja Fajon, Franc Bogovič in Ljudmila Novak so v javnem pismu opozorili, da so »neodvisni mediji varuhi in nadzorniki demokracije ter pravne države in so ključni za ohranjanje naše demokracije, pravice do obveščanja in do obveščenosti pa sta del temeljnih vrednot.«
Spomnili so, da je RŠ ena najstarejših neodvisnih študentskih radijskih postaj v Evropi, »ki že več kot pol stoletja opravlja temeljno poslanstvo kritičnega medija v Sloveniji« in je kot tak »bistven gradnik pluralnosti našega medijskega prostora«. Različne redakcije RŠ kakovostno poročajo in se kritično odzivajo na marsikatere teme, ki drugje morda ne dobijo veliko pozornosti. Hkrati pa je RŠ tudi izobraževalna ustanova, ki vsako leto sprejme in izobrazi na ducate mladih, ki bogatijo slovensko družbo, so med drugim zapisali.
Za RŠ so se zavzeli vsi evropski poslanci razen poslancev SDS Milana Zvera (na fotografiji skrajno levo) in Romane Tomc (skrajno desno). FOTO: Vidic Leon/Delo
Evroposlanci so spomnili, da se mediji že leta soočajo z negotovostjo, sredstva za preiskovalno novinarstvo upadajo, pritiski na uredniško politiko se stopnjujejo, nedavni politični dogodki v različnih državah članicah pa dodatno dokazujejo, da morajo vsi izvoljeni predstavniki zagotoviti, spodbujati in zagovarjati svobodo in pluralnost medijev.
Predstavnike ŠOU so pozvali, naj RŠ ne dojemajo »kot nepotreben strošek v težkih časih, pač pa prepoznajo njegov poseben kulturni, izobraževalni in družbeni pomen,« ter »da prevzamejo odgovornosti, ki pridejo z vlogo ustanovitelja zavoda.«
Sicer so v javnem pismu spomnili, da je evropski parlament po dolgih letih prizadevanj dosegel zagotovitev dodatnih sredstev znotraj sklopa programa Ustvarjalna Evropa za sodelovalna partnerstva novičarskih medijev, nepovratna sredstva pa bodo nudila pomoč za razvoj poslovnih in uredniških standardov.
Dodali so še, da ravno v tem času evropske institucije sooblikujejo akcijska načrta, ki bosta omogočala pomoč pri spopadanju z aktualno gospodarsko krizo ter sta sicer del širših prizadevanj EU in ključnih političnih vprašanj za celovito redefinicijo vzdržnega strukturnega položaja medijev.
»Nepopravljiva škoda bi bila, da se v teh časih zaradi partikularne samovolje zaduši kreativno organizacijo, ki v celoti ustreza merilom zakonodajnih iniciativ EU,« so še presodili evroposlanci.
Izrazi podpore se nadaljujejo
Različnim združenjem, od fakultet do delavskih sindikatov, ki so v zadnjih dneh izrazila podporo RŠ, ki bi po sprejetju proračuna ŠOU za letos lahko ostal brez sofinanciranja, se je danes pridružilo tudi društvo Asociacija. Predlog o (ne)sofinanciranju RŠ po oceni Asociacije kaže na večkratno nerazumevanje pomena te institucije tako za študentsko populacijo kot za ustvarjalni sektor ter družbo kot tako. V javnem pismu podpore je društvo, ki združuje nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi, poudarilo predvsem njegov pomen za kulturo.
Na prvem mestu je izpostavilo njegovo funkcijo informiranja in reflektiranja dogajanja v kulturi, pri čemer je »eden redkih medijev, ki redno posreduje ne zgolj informacije o kulturnem dogajanju, pač pa tudi kritiško in strokovno reflektira tekočo kulturno umetniško produkcijo, kar je izjemnega pomena«.
Nadalje je RŠ po mnenju Asociacije za kulturo pomemben tudi kot izobraževalna institucija, ki izobražuje in sodeluje pri nastanku novinarskega kadra, poleg tega pa omogoča tudi razvoj mlajših generacij napovedovalcev, radijskih igralcev, kritikov, teoretikov in drugih za kulturo pomembnih poklicev.
Nazadnje pa je RŠ »novinarska hiša, torej kulturna institucija sama po sebi, ki strokovno, nepristransko in z najvišjo mero novinarske etike poroča o različnih družbenih tematikah, o katerih brez tega medija v Sloveniji pogosto ne bi imeli resnejšega odziva,« so zapisali v društvu.
Predlog, po katerem bi se RŠ odreklo financiranje pri ŠOU, po oceni Asociacije kaže na nerazumevanje njegovega delovanja in pomena, zato so ŠOU pozvali, naj mu zagotovi sofinanciranje vsaj v enaki višini kot lani.
Matjaž Zorec, odgvorni urednik Radia Študent. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Izjavo solidarnosti in podpore RŠ je posredovalo tudi 18 kulturnih, raziskovalnih oziroma zagovorniških organizacij, ki delujejo na Metelkovi 6. »Nasprotujemo enostranskim poskusom ukinitve sofinanciranja ter samovoljnemu poskusu uničenja medija, ki ima tako pomembno zgodovinsko, družbeno in kulturno vlogo v tukajšnji javni sferi, v regionalnem in v širšem evropskem prostoru,« piše v sporočilu za javnost.
Nevladniki z Metelkove 6 so zapisali, da so v času oligopolizacije in osiromašenja medijske krajine »avtoritarne odločitve študentskih predstavnikov o nedodelitvi nujnih finančnih sredstev radiu preprosto nedopustne«. Financiranje Radia Študent po njihovih besedah ne more biti predmet razprav, »saj ŠOU s tem, ko ne izpolnjuje javne vloge kontinuiranega ohranjanja medijskih vsebin, odpravlja tudi svojo organizacijsko vlogo in zgodovinski namen.«
ŠOU so pozvali, naj »preneha z antiintelektualnim napadom na zgodovinske dosežke študentskih družbenih bojev in z birokratskimi poskusi administrativnega uničevanja nenadomestljive medijske institucije«. Od študentske organizacije pričakujejo, da iz proračuna Zavodu RŠ za letos zagotovi načrtovana finančna sredstva za izvajanje programa, ter da s progresivnim letnim povečevanjem sredstev trajno zagotovi in uredi njegovo sistemsko financiranje ter v pogovore o prihodnosti radia vključi tiste, ki ustvarjajo njegove vsebine.
Na možno prekinitev financiranja pri ŠOU je RŠ opozoril prejšnji teden in v ponedeljek še na spletni novinarski konferenci, na kateri so predstavili tudi posebno spletno stran za zbiranje podpisov podpore. Za ohranitev sofinanciranja se je izreklo več združenj, med njimi Društvo novinarjev Slovenije in visokošolski sindikat.
Kot so v sporočilu za javnost pojasnili v ŠOU, glavno težavo predstavlja visoko nižanje sredstev celotnega študentskega organiziranja, zato je varčevanje in opustitev dejavnosti znotraj organizacije nujno. Končna različica finančnega načrta ŠOU za leto 2021, ki jo bodo sprejemali v četrtek, po njihovih besedah sicer dopušča možnost dodatnih vsebinskih in finančnih sprememb na določenih postavkah.
