ŠOU bi prenehal financirati delovanje Radia Študent
V predlogu proračuna Študentske organizacije Univerze v Ljubljani financiranje delovanja Radia Študent ni načrtovano.
Odpri galerijo
Prostori Radia Študent v študentskem domu v Rožni dolini. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Novoizvoljeno vodstvo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) je na zasedanju 30. 12. odločalo o proračunu organizacije v letu 2021. Predlog proračuna, ki je bil sicer še v prvem branju, ne predvideva nikakršnega financiranja za številne zavode ŠOU. Brez sredstev bi tako ostala zavod za izobraževanje ŠOLT in Zavod Radio Študent (RŠ).
Pravilnik o financiranju ŠOU je sicer predpisoval minimalno financiranje zavodov, RŠ je bil, denimo, upravičen do vsaj štirih odstotkov proračuna. A študentski zbor je pravilnik pred tem spremenil in iz njega črtal določila o minimalnem financiranju.
Odgovorni urednik RŠ Matjaž Zorec je v pogovoru za Delo pojasnil, da ŠOU, ki je formalno ustanovitelj RŠ, čeprav je več desetletji mlajši, očitno razume Radio Študent zgolj kot finančno breme, »kar je absurd, saj dobimo le nekaj odstotkov proračuna«, ne razume pa pomena te institucije. »Očitno nimajo načrtov in interesa, da bi radio preživel,« je pojasnil Zorec, ki se sprašuje, ali je delovanje odgovornih na ŠOU res v interesu študentov.
»Preživetveni izziv, pred katerim se je Radio Študent znašel danes, je brez primere v celotni 50-letni zgodovini te pomembne in tudi v evropskem merilu edinstvene medijske, izobraževalne in kulturne institucije, katero trenutno sestavlja več 200 mladih honorarnih sodelavk in sodelavcev, ki na dan ustvarijo 17 ur živega programa,« je v javni objavi zapisalo vodstvo Radia Študent.
Po neuradnih informacijah naj bi se na ŠOU govorilo celo o odprodaji radia in prenosu ustanoviteljstva. Vprašanje o njihovih načrtih z RŠ smo naslovili na ŠOU. Odgovor še čakamo.
ŠOU sicer že več let zmanjšuje finančno podporo za RŠ. Lani je radio za svoje letno delovanje prejel le 120.000 evrov, skoraj polovico manj kot leta 2012, radio je lahko nemoteno deloval zgolj zaradi donacij in varčevanja pri že sicer zgolj simbolnih plačilih sodelavcev.
Osnutek proračuna ŠOU za leto 2021 šteje 2.900.000 evrov, zaradi upada študentskega dela približno milijon manj kot leto prej. Namesto da bi sredstva za zavode zaradi manjšega proračuna nižali skladno, se financiranje nekaterih zavodov popolnoma ukinja, medtem ko je, denimo, zavod Študentski Kampus, kljub temu da večji del leta sploh ni obratoval, še vedno izdatno financiran.
Pravilnik o financiranju ŠOU je sicer predpisoval minimalno financiranje zavodov, RŠ je bil, denimo, upravičen do vsaj štirih odstotkov proračuna. A študentski zbor je pravilnik pred tem spremenil in iz njega črtal določila o minimalnem financiranju.
Odgovorni urednik RŠ Matjaž Zorec je v pogovoru za Delo pojasnil, da ŠOU, ki je formalno ustanovitelj RŠ, čeprav je več desetletji mlajši, očitno razume Radio Študent zgolj kot finančno breme, »kar je absurd, saj dobimo le nekaj odstotkov proračuna«, ne razume pa pomena te institucije. »Očitno nimajo načrtov in interesa, da bi radio preživel,« je pojasnil Zorec, ki se sprašuje, ali je delovanje odgovornih na ŠOU res v interesu študentov.
»Preživetveni izziv, pred katerim se je Radio Študent znašel danes, je brez primere v celotni 50-letni zgodovini te pomembne in tudi v evropskem merilu edinstvene medijske, izobraževalne in kulturne institucije, katero trenutno sestavlja več 200 mladih honorarnih sodelavk in sodelavcev, ki na dan ustvarijo 17 ur živega programa,« je v javni objavi zapisalo vodstvo Radia Študent.
Po neuradnih informacijah naj bi se na ŠOU govorilo celo o odprodaji radia in prenosu ustanoviteljstva. Vprašanje o njihovih načrtih z RŠ smo naslovili na ŠOU. Odgovor še čakamo.
ŠOU sicer že več let zmanjšuje finančno podporo za RŠ. Lani je radio za svoje letno delovanje prejel le 120.000 evrov, skoraj polovico manj kot leta 2012, radio je lahko nemoteno deloval zgolj zaradi donacij in varčevanja pri že sicer zgolj simbolnih plačilih sodelavcev.
Osnutek proračuna ŠOU za leto 2021 šteje 2.900.000 evrov, zaradi upada študentskega dela približno milijon manj kot leto prej. Namesto da bi sredstva za zavode zaradi manjšega proračuna nižali skladno, se financiranje nekaterih zavodov popolnoma ukinja, medtem ko je, denimo, zavod Študentski Kampus, kljub temu da večji del leta sploh ni obratoval, še vedno izdatno financiran.
