Zaskrbljenost zaradi corone znova narašča
53,6 odstotka vprašanih meni, da se bo življenje verjetno spremenilo na slabše.
Odpri galerijo
Ponovno se je statistično pomembno povečal delež tistih, ki menijo, da vlada (zelo) dobro deluje na področju pridobivanja zadostnega števila cepiv. FOTO: Jure Eržen/Delo
Delež tistih, ki so (zelo) zaskrbljeni za svoje življenje ali življenje svojih bližnjih, je ponovno narasel in znaša 36 odstotkov, kar je primerljivo zaskrbljenostjo v aprilu 2021 (38 odstotkov), ugotavljajo na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana. Razlog je verjetno v zviševanju dnevnih primerov okužb ter v naraščajočih opozorilih odgovornih glede prihajajočega novega vala jeseni.
V četrtek so opravili 1686 PCR-testov na okužbo z novim koronavirusom, 116 jih je bilo pozitivnih, kar znaša 6,9 odstotka, je na spletni strani objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Delež tistih, ki (sploh) niso zaskrbljeni, je od prejšnjega meseca upadel za štiri odstotne točke, vendar še vedno znaša 38 odstotkov.
Pri pričakovanjih za prihodnost v Mediani še vedno ugotavljajo precejšnji pesimizem, saj kar polovica prebivalcev meni, da se bo po koncu epidemije običajno življenje spremenilo na slabše. Delež tistih, ki menijo, da bo običajno življenje po epidemiji boljše, tudi v tem mesecu ostaja okrog 17 odstotkov, 53,6 odstotka jih meni, da se bo življenje verjetno spremenilo na slabše.
Rezultati ankete, ki je ugotavljala tudi oceno razmerja med varnostjo, ki jo zagotavljajo ukrepi, ter osebno svobodo, so v primerjavi s prejšnjim mesecem primerljivi. Delež tistih, ki menijo, da so ukrepi čezmerni in pretirano posegajo v njihovo osebno svobodo, se še vedno giblje okrog 50 odstotkov, nekoliko pa narašča delež tistih, ki menijo, da so ukrepi primerni in ne posegajo v njihovo osebno svobodo.
Delež tistih, ki menijo, da se ukrepi preveč osredotočajo na zdravje, kar je v škodo gospodarstvu, je sicer od prejšnjega meseca nekoliko upadel, vendar pa razlika (še) ni statistično značilna. Počasi od maja narašča tudi delež tistih, ki menijo, da se ukrepi preveč osredotočajo na gospodarstvo, kar je v škodo zdravju, trenutno tako meni 20 odstotkov vprašanih.
Ponovno se je statistično pomembno povečal delež tistih, ki menijo, da vlada (zelo) dobro deluje na področju pridobivanja zadostnega števila cepiv, in sicer za kar devet odstotnih točk, kar predstavlja 45,2 odstotka vprašanih. Nekoliko se je povečal tudi delež tistih, ki pozitivno ocenjujejo organizacijo cepljenja prebivalcev Slovenije, tako meni 35,7 odstotka vprašanih. Ocena komunikacije vlade z javnostjo na področju cepljenja ostaja nespremenjena glede na prejšnji mesec: 25,2 odstotka ocenjuje komunikacijo vlade kot dobro ali zelo dobro. Delež tistih, ki zaupajo državi, da bo sprejela prave odločitve za našo državo, je 26-odstoten, maja 2020 jih je tako menilo 34,8 odstotka, maja letos pa 22,5 odstotka.
V četrtek so opravili 1686 PCR-testov na okužbo z novim koronavirusom, 116 jih je bilo pozitivnih, kar znaša 6,9 odstotka, je na spletni strani objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Delež tistih, ki (sploh) niso zaskrbljeni, je od prejšnjega meseca upadel za štiri odstotne točke, vendar še vedno znaša 38 odstotkov.
Pri pričakovanjih za prihodnost v Mediani še vedno ugotavljajo precejšnji pesimizem, saj kar polovica prebivalcev meni, da se bo po koncu epidemije običajno življenje spremenilo na slabše. Delež tistih, ki menijo, da bo običajno življenje po epidemiji boljše, tudi v tem mesecu ostaja okrog 17 odstotkov, 53,6 odstotka jih meni, da se bo življenje verjetno spremenilo na slabše.
Narašča delež tistih, ki menijo, da so ukrepi pravilni
Rezultati ankete, ki je ugotavljala tudi oceno razmerja med varnostjo, ki jo zagotavljajo ukrepi, ter osebno svobodo, so v primerjavi s prejšnjim mesecem primerljivi. Delež tistih, ki menijo, da so ukrepi čezmerni in pretirano posegajo v njihovo osebno svobodo, se še vedno giblje okrog 50 odstotkov, nekoliko pa narašča delež tistih, ki menijo, da so ukrepi primerni in ne posegajo v njihovo osebno svobodo.
• 36 odstotkov vprašanih je (zelo) zaskrbljenih za svoje življenje ali življenje svojih bližnjih
• 53,6 odstotka jih meni, da se bo življenje verjetno spremenilo na slabše
• 20 odstotkov vprašanih meni, da se ukrepi preveč osredotočajo na gospodarstvo, kar je v škodo zdravju
• 53,6 odstotka jih meni, da se bo življenje verjetno spremenilo na slabše
• 20 odstotkov vprašanih meni, da se ukrepi preveč osredotočajo na gospodarstvo, kar je v škodo zdravju
Več tistih, ki menijo, da so ukrepi v škodo zdravju
Delež tistih, ki menijo, da se ukrepi preveč osredotočajo na zdravje, kar je v škodo gospodarstvu, je sicer od prejšnjega meseca nekoliko upadel, vendar pa razlika (še) ni statistično značilna. Počasi od maja narašča tudi delež tistih, ki menijo, da se ukrepi preveč osredotočajo na gospodarstvo, kar je v škodo zdravju, trenutno tako meni 20 odstotkov vprašanih.
Ponovno se je statistično pomembno povečal delež tistih, ki menijo, da vlada (zelo) dobro deluje na področju pridobivanja zadostnega števila cepiv, in sicer za kar devet odstotnih točk, kar predstavlja 45,2 odstotka vprašanih. Nekoliko se je povečal tudi delež tistih, ki pozitivno ocenjujejo organizacijo cepljenja prebivalcev Slovenije, tako meni 35,7 odstotka vprašanih. Ocena komunikacije vlade z javnostjo na področju cepljenja ostaja nespremenjena glede na prejšnji mesec: 25,2 odstotka ocenjuje komunikacijo vlade kot dobro ali zelo dobro. Delež tistih, ki zaupajo državi, da bo sprejela prave odločitve za našo državo, je 26-odstoten, maja 2020 jih je tako menilo 34,8 odstotka, maja letos pa 22,5 odstotka.
