Tiskane izdaje
Ljubljana - Nova socialna zakonodaja je posegla v načelo solidarnosti in na nekaterih segmentih znižala standard socialne države, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.
Pozval je vlado, naj gre hitro in predvsem učinkovito po poti sprememb nekaterih delov zakonodaje, da bi se te težave odpravile oziroma zmanjšale, poroča STA.
Ocena učinkov izvajanja socialne zakonodaje:
Ugotovitve študije ZSSS niso presenetile, je povedal Semolič in pojasnil, da na negativne učinke nove zakonodaje opozarjajo že tri leta. Kot je še dodal, bodo predlagali, da tema »nemudoma pride na sejo Ekonomsko-socialnega sveta«, da pride do nekaterih nujnih sistemskih sprememb na tem področju.
»Glede na podatke iz študije lahko rečem, da je danes slab, žalosten dan za socialno državo,« pa je uvodoma dejal izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukič. Kot je pojasnil, študija govori o primerjavi med letoma 2011 in 2012 za število prejemnikov ter obseg višine sredstev, ki so na razpolago za izvajanje določenih programov.
Tako se je po študiji sodeč obseg sredstev v primerjavi z letom 2011 lani znižal za okoli 102,6 milijona evrov. Najbolj se je znižal obseg sredstev pri otroških dodatkih, in sicer za okoli 64,3 milijona evrov, varstveni dodatek pa za dobrih 35 milijonov evrov glede na mesečno povprečje. Obseg sredstev se je povišal le pri državnih štipendijah, in sicer za nekaj več kot 3,5 milijona evrov.
Otroški dodatek je decembra 2011 prejemalo 296.077 upravičencev, medtem ko jih je bilo do otroškega dodatka novembra 2012 upravičenih 267.872. Zelo se je znižalo tudi število prejemnikov varstvenega dodatka (iz 46.746 leta 2011 na 13.016 leta 2012) in državnih štipendij (iz 41.582 leta 2011 na 28.858 leta 2012).
Po besedah Lukiča izstopa tudi podatek, da je primerjava odobrenih pravic do redne socialne pomoči pokazala, da je bilo zaradi uvedbe nove socialne zakonodaje odobrenih 10 odstotkov manj pravic. Zaradi upoštevanja otroškega dodatka v izračun za denarno socialno pomoč pa se je ta znižala slabim 13 odstotkom enostarševskih družin in dobrim 35 odstotkom velikih družin.
Pri varstvenem dodatku je študija pokazala še, da je bilo skupaj 17.037 prejemnikov, ki starostnemu pogoju - 63 let za ženske in 65 let za moške - po novi zakonodaji ne zadostijo več. Če k temu prištejemo še ljudi, ki si zaradi »zastraševalne kampanje niso upali uveljaviti varstvenega dodatka, pridemo na več kot dvotretjinsko znižanje upravičencev«, je povedal Lukič.
Ob tem je poudaril, da je zdaj pomembno predvsem »dati jasen signal« vladi in ministrstvu, da ni dovolj zgolj neko površinsko spoprijemanje s to študijo, saj študija daje tudi konkretne predloge, denimo dvig minimalnega osebnega dohodka na sprejemljivo življenjsko raven.
Na ministrstvu za delo so sicer danes že napovedali, da bodo na osnovi študije pripravili zakonske izboljšave. Najbolj nujne, ki se bodo med drugim nanašale na prejemnike varstvenega dodatka, bodo pripravili do parlamentarnih počitnic, je dejal direktor direktorata za socialo Davor Dominkuš.
