Tiskane izdaje
Strasbourg - Odbor Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve je danes potrdil pogajalsko izhodišče parlamenta za pogajanja o novih pravilih za reševanje bank v EU. Odbor je podprl izhodiščne predloge Bruslja, a sprejel zahtevo, da se za reševanje ne smejo uporabljati zavarovane denarne vloge, tiste nad 100.000 evrov pa se lahko le v skrajni sili.
Evropska komisija je v prvotnem predlogu junija lani predlagala štiri glavna orodja za reševanje bank - prodajo dela ali cele propadajoče banke, ustanovitev premostitvene banke, ločitev sredstev ali vzpostavitev slabe banke in mehanizem »bail in«, s katerim bi lahko delničarje in upnike prisilili v izgube, da tako tudi sami prispevajo k reševanju bank.
»Bail in« po predlogu komisije omogoča dokapitalizacijo banke, tako da delničarji izgubijo celoten lastniški delež ali utrpijo kapitalske izgube, upnikom pa se zmanjšajo terjatve, ali se te pretvorijo v delnice. Kot eno od orodij za reševanje bank pa so predvidene tudi vloge nad 100.000 evrov.
Prav vprašanje uporabe denarnih vlog je po ciprski zgodbi v pogajanjih o novem sistemu reševanja bank najbolj sporno.
Parlamentarni odbor je v svoje pogajalsko izhodišče vključil zahtevo po jasnem določilu, da se zavarovalne vloge pod 100.000 evrov izključijo iz nabora lastnih sredstev za reševanje bank, nezavarovane vloge pa lahko v poštev pridejo le v skrajni sili oziroma kot zadnja možnost.
Evropski parlament prav tako nasprotuje predlogom komisije, da bi se za reševanje bank lahko uporabil tudi del sredstev iz nacionalnih jamstvenih shem za denarne vloge.
Mehanizem »bail in« za reševanje bank bi se moral po mnenju parlamenta začeti uveljavljati najpozneje leta 2016, torej dve leti prej kot predlaga Bruselj.
V skladu z novimi evropskimi pravili bi prišla pomoč iz javnih sredstev na vrsto šele kot resnično zadnji izhod, torej po vseh lastnih aktivnostih bank. Poseg davkoplačevalcev se tako predvideva le v smislu zaščite finančne stabilnosti in javnega interesa.
Država bi lahko v takem primeru bankam pomagala z jamstvi za obveznosti oziroma naložbe, z lastniškim vstopom v banko in z začasnimi nacionalizacijami.
Nova pravila predvidevajo tudi vzpostavitev nacionalnih skladov, v katerega bi vsaj delno vplačevale banke same. V desetih letih od uveljavitve novih pravil naj bi ti skladi razpolagali s sredstvi v višini 1,5 odstotka vrednosti denarnih vlog sodelujočih bank.
Ko bodo svoje stališče sprejele še članice EU, se bodo začela pogajanja o novih evropskih pravilih, v drugi fazi vzpostavljanja bančne unije pa se pričakuje tudi predlog komisije za skupni evropski sklad za reševanje bank.
Pri oblikovanju prve faze bančne unije, torej enotnega bančnega nadzora medtem Evropski parlament vztraja na tem, da imajo poslanci besedo pri imenovanju vodstva novega nadzornega organa, ki se bo oblikoval pri Evropski centralni banki (ECB). S tem naj bi mu zagotovili demokratično legitimnost.
Članice EU so dogovor o pravnih podlagah za enotni nadzor že dosegle, končno glasovanje parlamenta pa je predvideno po tem, ko se bosta parlament in ECB dogovorila o demokratični odgovornosti novega skupnega nadzornika.
