Tiskane izdaje
Atene − Kontroverzna odločitev vlade o ukinitvi javne televizije ERT je bila povod za tretjo splošno stavko grških delavcev letos.
Stavko, ki sta jo organizirala največja delavska sindikata, najbolj občutijo prebivalci večjih mest po državi. Javni promet nemreč deluje v močno omejenem obsegu, svoja vrata so zaprli vladni uradi, bolnišnice pa sprejemajo le nujne primere. Stavkajo tudi zaposleni v medijih. Pred stavbo grške javne televizije v prestolnici se je odvilo več shodov v podporo okoli 2600 novinarjem in drugim uslužbencem ERT, ki bodo zaradi ostrih varčevalnih ukrepov ostali brez delovnih mest.
Odločitev, ki je začela veljati v torek ob polnoči, je v dveh dneh močno načela trdnost vladajoče koalicije pod vodstvom premiera Antonisa Samarasa. Analitiki so jo označili za eno največjih vladnih kriz v tem mandatu. Socialisti in zmerni levičarji so se v izjavah za medije postavili po robu največji vladni stranki in obsodili ukinitev ERT. Voditelj opozicije Alexis Cipras je poudaril, da se javni televizijski servis ukinja le v dveh primerih: ko je država okupirana s strani tujih sil ali ko se zgodi državni udar. Dogajanje v Atenah je po poročanju grških časnikov vse bolj spominjalo na politično krizo, ki bi lahko v primeru nadaljnjega vrenja pripeljala do razpustitve parlamenta in predčasnih volitev.
»Začasen ukrep«
Veliko ljudi, ki so se danes zbrali na ulicah grških mest, nasprotuje predvsem »avtokratski naravi« odločitve, s katero je vlada pokopala 75 let staro institucijo. Oblast še vedno zagotavlja, da gre za začasen ukrep, ki bo trajal le do poletja, ko bo na pogorišču stare ERT vzpostavljena nova, vitkejša in transparentnejša medijska organizacija.
Zasebni sektor se splošni stavki tokrat ni pridružil, med drugim zaradi slabega ugleda, ki ga je ERT uživala v javnosti, in razmeroma visokih plač, ki so jih kljub krizi prejemali njeni uslužbenci.
