Tiskane izdaje
Beograd - Haaški tožilec Mathias Marcusen je v zaključnem nastopu na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu (Icty) navedel, da je tožilstvo v več kot štiriletnem procesu dokazalo, da je prvak Srbske radikalne stranke Vojislav Šešelj odgovoren za zločine proti človečnosti med vojno na Hrvaškem, v Vojvodini in BiH v letih 1991 in 1993. Šešelj bo imel zaključno besedo od 12. do 15. marca.
Mathias Marcusen je dejal, da zbrano gradivo kaže, da ni več dvoma o tem, da so zločini iz obtožnice dokazani. Haaški tožilec je v zaključnem nastopu zatrdil, da je Šešelj fizično izvajal zločine na območju Vukovarja in Hrtkovcev, medtem ko je odgovoren za zločine, ki so jih njegovi privrženci zagrešili na območju Hrvaške in BiH. Po navedbah tožilca je Šešelj tako odgovoren za pregon več deset tisoč in uboj 905 Hrvatov in Muslimanov, kot za zapiranje, mučenje, pretepanje in za spolno zlorabo več sto ljudi ter za uničevanje naselij in verskih objektov v Vukovarju, Zvorniku, širšem območju Sarajeva, Mostarja in Nevesinja ter vojvodinski vasi Hrkovci.
Marcusen je še citiral obtoženega, ki je pred dvajsetimi leti dejal, da se je Srbska radikalna stranka pripravljena zoperstaviti neodvisnosti BiH, in najavil, da bodo v BiH tekle reke krvi. Po njegovih besedah so reke krvi v BiH dejansko tudi tekle, še pred tem pa so tekle na Hrvaškem, ker je razglasila neodvisnost. Prostovoljci Srbske radikalne stranke, ki jih je Šešelj rekrutiral, organiziral in nadziral, je še poudaril Marcusen, so zakrivili nekatere najgrozovitejše zločine, ki jih je obtoženec spodbujal in podpiral. Marcusen je med glavne akterje zločinske združbe poleg Šešlja uvrstil Slobodana Miloševića, Veljka Kadijevića, Blagoja Adžića, Jovico Stanišića, Franka Simatovića, Milana Babića, Milana Martića, Radovana Karadžića in Željka Ražnatovića Arkana. Sklenil je z besedami, da je Šešelj pozival k zločinom proti Hrvatom in Muslimanom, da bi lahko uresničil svojo idejo o Veliki Srbiji.
Haaško tožilstvo bo zaključne govore končalo v tem tednu. Šešelj se na Ictyju po lastni izbira zagovarja sam, priložnost za obrambo pa bo dobil prihodnji teden.
Šešelj je bil tudi zaradi svojih jeznih izbruhih na sodišču kar trikrat obtožen za nespoštovanje sodišča. Prvič je bil pravnomočno obsojen na 15 mesecev zapora, druga osodba na leto in pol zapora še ni pravnomočna, tretji postopek pa še poteka. Zaradi enega neuspešnega poskusa sojenja in zaradi obtoženčeve gladovne stavke se je proces zoper Šešlja, ki se je prostovoljno predal Ictyju 24. februarja 2003, začel šele novembra 2007. Haaško tožilstvo je med procesom na sodišče pripeljalo 72 prič, Šešelj pa za pričanje v njegovo korist ni pozval nikogar.
Šešelj je bil zaradi zdravstvenih težav že večkrat hospitaliziran, vstavili pa so mu tudi srčni spodbujevalnik. Vodja Šešljeve zagovorniške ekipe Nemanja Šarović pravi, da je v tako slabem zdravstvenem stanju, da ga bodo morali zdraviti z elektro šoki ali pa znova operirati, Šešelj pa je Ictyju že večkrat očital, da z neustreznim zdravljenjem v priporu ogroža njegovo življenje.
