Med prvo minuto in večnostjo
Kako pomembna je organizacija, se bo pokazalo tudi v Singapurju že po prvi minuti pogovora med Trumpom in Kim Džong Unom.
Odpri galerijo
Kitajski predsednik Xi Jinping je ruskemu gostu Vladimirju Putinu v Pekingu priredil slovesen sprejem. FOTO: AFP
Medsebojno zaupanje, vzajemna korist, splošna enakopravnost, spoštovanje kulturnih razlik, upoštevanje tujih mnenj in predvsem želja po skupnem razvoju so načela, ki so značilna za tako imenovani šanghajski duh in so zapisana tudi v deklaraciji pravkar organiziranega srečanja voditeljev držav in vlad Šanghajske organizacije za sodelovanje.
Zasedanje so v soboto in nedeljo pripravili v kitajskem mestu Qingdao, kitajski predsednik Xi Jinping kot gostitelj in sedem voditeljev drugih članic organizacije pa so podpisali več deset sporazumov o sodelovanju v trgovini, infrastrukturi in kulturi ter seveda varnosti, ki je pravzaprav bistvo narave te organizacije.
V Qingdau so se tokrat pogovarjali o skoraj istih temah, s katerimi so se v Charlevoixu v Kanadi ukvarjali voditelji najmočnejših gospodarstev, zbranih v klubu G7: terorizem in nujen skupni boj proti njemu, prihodnost Sirije in iranskega jedrskega sporazuma, Severna Koreja, prosta trgovina in pasti globalne gospodarske rasti. Ključna razlika med njimi je bila v optimizmu, s katerim so se vseh teh vprašanj lotevali voditelji članic SCO in tistih držav, ki imajo še vedno status opazovalk ali partneric za dialog.
Organizacija bi tako pravzaprav upoštevala kitajski koncept »(gospodarskega) pasu in (svilne) poti«, in to ne samo kot varnostni mehanizem, ampak tudi kot široko platformo za razvoj »nove vrste mednarodnih odnosov«, kakor radi rečejo Kitajci, ter kot odprt blok »za skupno usodo«, kakor je povedal kitajski predsednik.
Zasedanje voditeljev organizacije SCO so tokrat organizirali v Qingdau med drugim zato, ker gre za pristanišče v pokrajini Shandong na vzhodu države, kjer se začenjata tako pomorski kot kopni krak svilne poti. Avtomatiziran kontejnerski terminal je tu začel delovati pred letom dni, mesto pa je po kopnem povezano s hitro tovorno železnico. Qingdao je poleg tega eno najpomembnejših kitajskih središč za razvoj umetne inteligence, interneta stvari, informacijskega menedžmenta in računalniških oblakov, zato je imel gostitelj tako pomembnega zasedanja očitno veliko razlogov, da je izbral prav to mesto.
Z različnimi mnenji Kitajske in Indije o številnih vprašanjih se zato niso ukvarjali, velikima sosedama pa je tokrat uspelo skleniti sporazum o izmenjavi hidroloških informacij o reki Brahmaputra v obdobju poplav ter o kitajskem uvozu več vrst indijskega riža, da bi zmanjšali trgovinski primanjkljaj v dvostranski menjavi. Na prvi pogled gre za majhen napredek v odnosih med silama, toda dejansko so to pomembni koraki k obnovi globoko omajanega zaupanja med njima.
Pomen organizacije SCO se je tokrat utrdil tudi zaradi nekega naključja. Ravno takrat, ko so voditelji držav članic te organizacije podpisovali deklaracijo, je v Singapur priletelo posebno letalo s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom. Nekaj ur zatem je na singapurskem letališču Paya Lebar pristal tudi Air Force One ameriškega predsednika Donalda Trumpa, zato je zdaj skoraj gotovo, da se bosta voditelja sestala, kakor sta napovedala, na otoku Sentosa, ki je z mostom povezan z Levjim mestom.
Tako Kim kot Trump se bosta najprej sestala s singapurskim premierom Lee Hsien Loongom, nato se bo v torek zgodilo, kar se bo zgodilo. Ameriški predsednik je tik pred odhodom v Singapur izjavil, da bo to »odposlanstvo miru«, toda hkrati priznal, da se bo dogodek zgodil na »neznanem ozemlju v najresničnejšem smislu besede«. Opozoril je, da ima Kim »samo eno priložnost«, da svojo državo hitro naredi bogato, in da bo »že prvo minuto vedel«, ali se bo tokrat zgodilo nekaj pozitivnega. Zanašal se bo, je povedal, na svojo intuicijo.
Prav zato je SCO, ki se zanaša na konfucijanski razum, pomemben za azijski mir. Xi Jinping je tokrat posebej poudarjal, da je treba zagotoviti enotnost v organizaciji, vendar se mu je prav zaradi negotovega izida srečanja v Singapurju zdela najpomembnejša enotnost s Putinom. Ne samo da ga je pred začetkom zasedanja SCO odlikoval z redom prijateljstva in je torej Putin postal prvi tuji državnik s tako visokim odlikovanjem na svojih prsih, ampak ga je označil tudi za »najboljšega in najpristnejšega prijatelja«.
Putin je Xiju, poročajo viri, tudi tokrat prinesel ruski sladoled, ki ga ima kitajski predsednik še posebno rad. Toda pomembneje je bilo, da sta se strinjala, kaj napraviti, če srečanje med Trumpom in Kimom ne bo uspešno in če se bo neuspešno končalo že v tisti odločilni prvi minuti. SCO za zdaj ne zna odgovoriti na nobeno od obeh vprašanj. Xi in Putin morda znata. In kmalu bo jasno, kaj sta se dogovorila ob sladoledu.
Zasedanje so v soboto in nedeljo pripravili v kitajskem mestu Qingdao, kitajski predsednik Xi Jinping kot gostitelj in sedem voditeljev drugih članic organizacije pa so podpisali več deset sporazumov o sodelovanju v trgovini, infrastrukturi in kulturi ter seveda varnosti, ki je pravzaprav bistvo narave te organizacije.
Ključna razlika je bila v optimizmu
V Qingdau so se tokrat pogovarjali o skoraj istih temah, s katerimi so se v Charlevoixu v Kanadi ukvarjali voditelji najmočnejših gospodarstev, zbranih v klubu G7: terorizem in nujen skupni boj proti njemu, prihodnost Sirije in iranskega jedrskega sporazuma, Severna Koreja, prosta trgovina in pasti globalne gospodarske rasti. Ključna razlika med njimi je bila v optimizmu, s katerim so se vseh teh vprašanj lotevali voditelji članic SCO in tistih držav, ki imajo še vedno status opazovalk ali partneric za dialog.
Ko sta si po podpisu deklaracije in sporazumov indijski premier Narendra Modi in pakistanski predsednik Mamnun Husain segla v roko, je bilo jasno, da SCO omogoča novo sodelovanje tudi med dolgoletnimi nasprotniki. In ko je zbrane nagovoril iranski predsednik Hasan Rohani ter po eni strani kritiziral ameriške enostranske odločitve in umik iz jedrskega sporazuma, po drugi pa pohvalil Kitajsko in Rusijo, ker si prizadevata sporazum ohraniti pri življenju, je bilo jasno, da namerava SCO kmalu spet širiti svoje okvire in podeliti stalno članstvo še Iranu ter morda Mongoliji in Belorusiji.
Organizacija bi tako pravzaprav upoštevala kitajski koncept »(gospodarskega) pasu in (svilne) poti«, in to ne samo kot varnostni mehanizem, ampak tudi kot široko platformo za razvoj »nove vrste mednarodnih odnosov«, kakor radi rečejo Kitajci, ter kot odprt blok »za skupno usodo«, kakor je povedal kitajski predsednik.
Z novimi voditelji na čelu
Zasedanje voditeljev organizacije SCO so tokrat organizirali v Qingdau med drugim zato, ker gre za pristanišče v pokrajini Shandong na vzhodu države, kjer se začenjata tako pomorski kot kopni krak svilne poti. Avtomatiziran kontejnerski terminal je tu začel delovati pred letom dni, mesto pa je po kopnem povezano s hitro tovorno železnico. Qingdao je poleg tega eno najpomembnejših kitajskih središč za razvoj umetne inteligence, interneta stvari, informacijskega menedžmenta in računalniških oblakov, zato je imel gostitelj tako pomembnega zasedanja očitno veliko razlogov, da je izbral prav to mesto.
Qingdao je samo 400 kilometrov oddaljen od Qufuja, kjer se je pred 2500 leti rodil veliki filozof Konfucij, zato so z izbiro Qingdaa za gostitelja srečanja hkrati namigovali, da so zadnje dni prav tu kovali novo zlitino konfucijanskih vrednot in sodobnega večstranskega sodelovanja, na kateri bi lahko temeljila struktura nove globalne ureditve. Seveda z novimi voditelji na čelu. Kitajska, Rusija in Indija so bile videti kot močna trojica, njihovi voditelji Xi Jinping, Vladimir Putin in Narendra Modi pa so se poskušali vesti skladno s Konfucijevim izrekom, da človek vrlin ceni enotnost in ne spletkari proti drugim.
Z različnimi mnenji Kitajske in Indije o številnih vprašanjih se zato niso ukvarjali, velikima sosedama pa je tokrat uspelo skleniti sporazum o izmenjavi hidroloških informacij o reki Brahmaputra v obdobju poplav ter o kitajskem uvozu več vrst indijskega riža, da bi zmanjšali trgovinski primanjkljaj v dvostranski menjavi. Na prvi pogled gre za majhen napredek v odnosih med silama, toda dejansko so to pomembni koraki k obnovi globoko omajanega zaupanja med njima.
»Odposlanstvo miru«
Pomen organizacije SCO se je tokrat utrdil tudi zaradi nekega naključja. Ravno takrat, ko so voditelji držav članic te organizacije podpisovali deklaracijo, je v Singapur priletelo posebno letalo s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom. Nekaj ur zatem je na singapurskem letališču Paya Lebar pristal tudi Air Force One ameriškega predsednika Donalda Trumpa, zato je zdaj skoraj gotovo, da se bosta voditelja sestala, kakor sta napovedala, na otoku Sentosa, ki je z mostom povezan z Levjim mestom.
Tako Kim kot Trump se bosta najprej sestala s singapurskim premierom Lee Hsien Loongom, nato se bo v torek zgodilo, kar se bo zgodilo. Ameriški predsednik je tik pred odhodom v Singapur izjavil, da bo to »odposlanstvo miru«, toda hkrati priznal, da se bo dogodek zgodil na »neznanem ozemlju v najresničnejšem smislu besede«. Opozoril je, da ima Kim »samo eno priložnost«, da svojo državo hitro naredi bogato, in da bo »že prvo minuto vedel«, ali se bo tokrat zgodilo nekaj pozitivnega. Zanašal se bo, je povedal, na svojo intuicijo.
Xi in Putin morda znata
Prav zato je SCO, ki se zanaša na konfucijanski razum, pomemben za azijski mir. Xi Jinping je tokrat posebej poudarjal, da je treba zagotoviti enotnost v organizaciji, vendar se mu je prav zaradi negotovega izida srečanja v Singapurju zdela najpomembnejša enotnost s Putinom. Ne samo da ga je pred začetkom zasedanja SCO odlikoval z redom prijateljstva in je torej Putin postal prvi tuji državnik s tako visokim odlikovanjem na svojih prsih, ampak ga je označil tudi za »najboljšega in najpristnejšega prijatelja«.
Putin je Xiju, poročajo viri, tudi tokrat prinesel ruski sladoled, ki ga ima kitajski predsednik še posebno rad. Toda pomembneje je bilo, da sta se strinjala, kaj napraviti, če srečanje med Trumpom in Kimom ne bo uspešno in če se bo neuspešno končalo že v tisti odločilni prvi minuti. SCO za zdaj ne zna odgovoriti na nobeno od obeh vprašanj. Xi in Putin morda znata. In kmalu bo jasno, kaj sta se dogovorila ob sladoledu.
