Tiskane izdaje
V prvih izjavah vodilnih politikov je bilo res nekaj ogorčenosti, ker da je NSA spremljala ustanove EU in z nadzorom nepredstavljive količine komunikacij kršila varstvo osebnih podatkov Evropejcev.
Del evropskih politikov (predvsem z levega dela političnega spektra) je zahteval odmevne ukrepe. Novo vohljaško afero postavljajo v kontekst nesprejemljivega ravnanja ameriške politike v zadnjem desetletju, od napada na Irak in Guantanama do Ciinih skrivnostnih transportov osumljencev terorizma čez Evropo in ciljnih usmrtitev sovražnikov po svetu z brezpilotnimi letali.
Bolj na obrobju se postavlja vprašanje, ali so evropske tajne službe pravzaprav sodelovale z NSA pri zbiranju podatkov. So bile vsaj obveščene o njem? Gotovo je, da v boju proti terorizmu ameriške službe dostavljajo podatke evropskim partnerjem, ki so bili pogosto pridobljeni s kočljivimi metodami nadzora elektronskih komunikacij. Po drugi strani bi bila katastrofa, če države res niso vedele za ameriško početje. To bi pomenilo, da je njihova protiobveščevalna dejavnost očitno na psu.
Francoski predsednik François Hollande je sicer sprva zahteval odložitev začetka pogajanj o dolgo pričakovanem prostotrgovinskem sporazumu z ZDA (začela se bodo v ponedeljek), a je sredi tedna po pogovorih z nemško kanclerko Angelo Merkel in voditelji EU v Berlinu popustil. Ameriški predsednik ZDA Barack Obama je Merklovi menda zagotovil, da v Washingtonu z vso resnostjo obravnavajo evropsko zaskrbljenost. Tudi razčiščevanja da se bodo lotili odgovorno.
Tako naj bi strokovnjake iz članic obvestili o vohunskih operacijah pod vodstvom NSA. To je za predsednico predsedujoče EU Litve Dalio Grybauskaitė znamenje ameriške pripravljenosti na sodelovanje in pojasnjevanje … Očitno so države Edwardu Snowdenu na načelni ravni hvaležne, a proti ZDA nočejo ukrepati. Nasprotno, škandal z Evom Moralesom je znamenje njihove ponižnosti.
Londonski Economist je opozoril na meje manevrskega prostora: Evropa sicer lahko prekine vezi z ZDA na obveščevalnem področju, a Američani kljub temu ne bodo prenehali vohljati.
Pogovori o nadzoru obveščevalnih služb in varovanju podatkov med ZDA in EU naj bi potekali hkrati s pogajanji o prostotrgovinskem sporazumu. Populistično spogledovanje z odložitvijo pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu z ZDA, ki se bodo začela v ponedeljek, je dvorezen meč. Sporazum ima za EU orjaški pomen, velja za enega od instrumentov za spodbujanje gospodarske rasti. Poleg tega je Francija z izjemo na področju kulture že tako otežila izhodiščni pogajalski položaj evropske strani.
Tajne službe v Uniji
K blaženju osuplosti nad ameriškim ravnanjem so pripomogle še ugotovitve o ravnanju tajnih služb članic EU. Britanija je že vohljala s podobnimi metodami kot ZDA. Na koncu je pariški Monde razkril, da francoska tajna služba s podobno tehniko, superračunalnikom, v Franciji spremlja komunikacije po telefonu, elektronsko pošto in povezave s socialnimi omrežji. Vsaka država že tako poskuša s posebnimi metodami in sredstvi pridobiti podatke, pomembne za nacionalno varnost in vitalne gospodarske interese.
Najostreje se je po pričakovanjih odzval evropski parlament, ki je od ZDA zahteval ustavitev delovanja nadzornih programov. V skrajnem primeru bi morali preklicati sporazum o letalskih potnih in bančnih podatkih. Podoben ukrep je omenjala komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström. Uradni cilj obeh sporazumov je boj proti terorizmu, a glede na ameriško prakso je negotovo, ali obveščanje ZDA služi le prvotnemu pomenu. Ključno vprašanje ostaja, kako so z NSA sodelovale velike družbe, denimo Google, in kako lahko evropske države zagotovijo varstvo osebnih podatkov.
Evropski parlament bo vzel zadevo pod drobnogled v okviru odbora za civilne svoboščine. Ker bodo njegove pristojnosti omejene in ker z omejenimi mehanizmi nadzora ne bo imel dostopa do ključnih podatkov, mu najbrž ne bo uspelo razkriti, kaj vse so počele ZDA. Ciniki opozarjajo na izkušnjo z ameriškim prisluškovalnim sistemom Echelon pred ducatom let, ki je vznemiril Evropo podobno kot v zadnjih tednih Prism. Evropski parlamentarci so na koncu spisali poročilo, na katerem se je v zadnjih letih najbrž nabiral prah. Vohljanje pa se je nadaljevalo.
