Nagrada Saharova: Najmočnejša je država, ki izobražuje

Strasbourg – Malala Jusafzai, 16-letna deklica iz Mingore v pakistanski dolini Svat, je v sredo dvignila na noge ves evropski parlament. Z imenitnim in govorom ob podelitvi nagrade Saharova za svobodo misli, ki letos praznuje srebrni jubilej.

Malala, ki so ji talibi ukradli nasmeh, je postala najmlajša dobitnica te prestižne nagrade doslej. Podelili so ji jo v navzočnosti 22 dosedanjih nagrajencev, ki so tokrat posebej za to priložnost prišli v Strasbourg. Malala Jusafzai, zavita v oranžno naglavno ruto, je v veliko dvorano evropskega parlamenta prišla v spremstvu očeta Ziaudina, pesnika in velikega zagovornika izobraževanja deklet. V dolini Svat je že pred časom ustanovil mrežo javnih šol za vse otroke. Tudi za deklice. Zaradi tega si je njegova ne posebej premožna družina nakopala srd talibov. Na to je v svojem uvodnem govoru opozoril tudi predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz. Kaj je torej Malalin oče storil takšnega? Pravzaprav nič posebnega. »Nisem je zaprl. Pustil sem ji svobodo. Nisem ji porezal kril. Pustil sem jo leteti. In s tem v bistvu storil samo to, kar sicer s svojimi hčerami počne večina očetov tega sveta,« je Ziaudin Jusafzai dejal v pogovoru.

Ko so januarja 2009 na območju pod nadzorom talibov v dolini Svat zaprli vse dekliške šole, je Malala na BBC v urdujskem jeziku začela pisati blog. Pod psevdonimom Gul Makai, ki si ga je izposodila v znani paštunski ljudski pripovedki. Zaradi bloga je hitro zaslovela. Ko so odkrili njeno identiteto, so ji talibi začeli groziti. Grožnjo so uresničili 9. oktobra lani. Ko se je s preprostim šolskim kombijem vračala iz šole, so jo ustrelili v glavo in vrat. Po dolgotrajnem zdravljenju je marca letos spet prišla k pouku. Tokrat v dekliško srednjo šolo v angleškem Edgbastonu.

Malala je poslance in vse druge, ki so v sredo do roba napolnili veliko dvorano evropskega parlamenta, ves čas nagovarjala z brati in sestrami. Začela je z Voltairom in njegovo znamenito mislijo o tem, da bo tudi z življenjem branil pravico vsakogar, da pove svoje mnenje, čeprav se sam ne strinja z njim. Prav to v bistvu že nekaj let počne tudi Malala, ki je v Strasbourgu opozorila, da je v svetu danes treba marsikaj spremeniti. Tudi razmišljanja o moči držav. Najmočnejše niso države z največ vojaki in največ orožja, ampak tiste, kjer je največ pismenih, izobraženih ljudi. Države, kjer imajo ljudje vse pravice in kjer so ženske enake z moškimi. Velesila je torej lahko le država z usposobljenimi, nadarjenimi, izobraženimi in zadovoljnimi ljudmi, je opozorila Malala.

Martin Schulz je v svojem govoru opozoril, da danes kar 125 milijonov otrok in mladostnikov nima dostopa do izobrazbe. Med njimi je največ prav deklic. Kar tri četrtine. Skoraj 30 milijonov otrok ne more v šole, ker živijo na območjih, kjer divjajo vojne. Malala je imela odgovor tudi zanj. »Če želimo preživetje vseh, se moramo boriti za preživetje najrevnejših. Zlasti otrok. Otroci, ki ne morejo v šolo, si ne želijo čokolade ali iphona. Žejni so predvsem izobrazbe. Zato si želijo predvsem knjigo in pisala,« je svoj nastop končala Malala in zanj požela viharni aplavz.

Taslima Nasrin, pisateljica iz Bangladeša, nagrajenka Saharova leta 1994 in sama žrtev islamskih skrajnežev, ki ji s fatvami zaradi njenega boja za pravice žensk nenehno strežejo po življenju, je dejala, da bi Malala morala biti manj prizanesljiva do islama. Življenja ji po atentatu ni rešil bog, kot je izjavljala po okrevanju, ampak pakistanski in britanski zdravniki. Zdaj ima 16 let in bi to morala razumeti. Bog in islam zatirata ženske. Zato tako briljantna deklica ne bi smela več verjeti v verske pravljice. Brez boja proti dogmatskemu islamu bo namreč ves njen boj proti zatiranju žensk zaman, je v Strasbourgu posvarila Taslima Nasrin, ki je tudi zdravnica, bojevnica za človekove pravice. Njene knjige so v domovini prepovedane.