Nigerija si prizadeva za odpravo omejitve vizumov
V Nairobiju odpravljajo razloge, zaradi katerih bodo ZDA Nigerijcem prenehale podeljevati vizume za bivanje v državi.
Odpri galerijo
Geoffrey Onyeama in Mike Pompeo, zunanja ministra Nigerije in ZDA, sta na skupni novinarski konferenci v Washingtonu spregovorila o odpravi omejitve migracij iz Nigerije. FOTO: Eric Baradat/AFP
Nigerijski minister za zunanje zadeve Geoffrey Onyeama je včeraj na novinarski konferenci z zunanjim ministrom ZDA Mikom Pompeom razglasil, da je Nigerija oblikovala odbor in začela odpravljati razloge, zaradi katerih se je znašla na seznamu držav, ki jim bodo ZDA z 22. februarjem omejile vizume, poroča Reuters.
Medtem ko je prvi seznam držav, ki jim je Trumpova vlada leta 2017 omejila potovanja v ZDA, vključeval v glavnem muslimanske države, pa skoraj vse države, ki so jih na seznam dodali v petek, ležijo v Afriki.
Poleg Nigerijcev imigracijskih vizumov ne bodo več mogli pridobiti državljani Eritreje, Kirgizistana in Burme, kjer se muslimanska manjšina sooča z genocidom. Prebivalci Sudana in Tanzanije pa ne bodo več mogli sodelovati v loteriji za tako imenovane zelene karte, ki imetnikom omogočajo bivanje in delo v ZDA.
Nigerija se je na odločitev ZDA odzvala bliskovito. »Identificirali smo vse zahteve in se že začeli ukvarjati z njimi. Nadvse zadovoljujoče je bilo pripotovati sem in govoriti z uradniki ZDA. Jasneje razumemo razloge za to odločitev,« je v Washingtonu včeraj dejal Onyeama. Ti uradniki sicer menijo, da je Nigerija ena izmed šestih držav, ki ne dosegajo standardov varnosti in deljenja podatkov z ZDA. Pompeo je bil glede Onyeamovih trditev optimističen in izrazil pričakovanje, da bo Nigerija z ZDA kmalu začela deliti podatke, ki zadevajo nacionalno varnost.
Onyeama je zagotovil, da že vzpostavljajo sistem, ki bo ZDA in drugim članicam Interpola nemudoma omogočil dostop do določenih podatkov o potnih listih. Upa, da bodo Nigerijci kar se da hitro spet lahko pridobivali vizume za bivanje v ZDA. Kdaj natančno bodo pogoji izpolnjeni in prepoved odpravljena, ni napovedal.
Med državami, umeščenimi na seznam držav, ki jim bodo ZDA onemogočile pridobiti vizume za imigracijo, je ta omejitev najhuje prizadela prav Nigerijo. V ZDA namreč prebiva 327.000 Nigerijcev, kar je največja diaspora katere koli afriške države v tej državi. V letu 2018 je bilo državljanom Nigerije izdanih 14.000 zelenih kart; to je več kakor vsem drugim državam na seznamu skupaj.
Vlada predsednika Donalda Trumpa si sicer že dlje časa prizadeva omejiti priseljevanje iz Nigerije. Leta 2017 je Trump po poročanju New Yorka Timesa dejal, da se Nigerijci, ki stopijo na ameriška tla, »nikoli več ne bodo vrnili v svoje koče«. Gre za še en indic, da so države, ki jim ZDA odrekajo možnost imigracije, izbrane po rasističnih kriterijih, kar Trumpovi vladi očitajo številni kritiki.
Predstavniki drugih držav se na prepoved niso odzvali tako uslužno kot Nigerija. Kirgizistanska vlada je na zagovor poklicala ameriškega veleposlanika Donalda Luja v Nursultanu, ki je pojasnil, da se je Kirgizistan znašel na seznamu, ker še nima biometričnih potnih listov. Kirgizistanska vlada je razlog zavrnila rekoč, da je med državami, ki jih omejitve ne zadevajo, kar 80 takih, ki ne izdajajo tovrstnih potnih listov. Odločitev ZDA je znatno poslabšala odnose med državama, so menili v Kirgizistanu, a so zatrdili, da veleposlanika vendarle ne bodo izgnali iz države.
Podobnega mnenja je eritrejski zunanji minister Osman Saleh Mohammed, ki odločitev ZDA razume kot politično gesto, ki je skalila odnose med državama. Medtem pa je tanzanijsko zunanje ministrstvo opozorilo, da ZDA Tanzanije niso formalno obvestile o prepovedi.
Vrhovno sodišče ZDA je lani s petimi glasovi proti štirim, kljub številnim kritikam, potrdilo legalnost omejitve potovanj v ZDA, ki jo je Trumpova vlada uvedla leta 2017.
Medtem ko je prvi seznam držav, ki jim je Trumpova vlada leta 2017 omejila potovanja v ZDA, vključeval v glavnem muslimanske države, pa skoraj vse države, ki so jih na seznam dodali v petek, ležijo v Afriki.
Poleg Nigerijcev imigracijskih vizumov ne bodo več mogli pridobiti državljani Eritreje, Kirgizistana in Burme, kjer se muslimanska manjšina sooča z genocidom. Prebivalci Sudana in Tanzanije pa ne bodo več mogli sodelovati v loteriji za tako imenovane zelene karte, ki imetnikom omogočajo bivanje in delo v ZDA.
Največja afriška diaspora v ZDA iz Nigerije
Nigerija se je na odločitev ZDA odzvala bliskovito. »Identificirali smo vse zahteve in se že začeli ukvarjati z njimi. Nadvse zadovoljujoče je bilo pripotovati sem in govoriti z uradniki ZDA. Jasneje razumemo razloge za to odločitev,« je v Washingtonu včeraj dejal Onyeama. Ti uradniki sicer menijo, da je Nigerija ena izmed šestih držav, ki ne dosegajo standardov varnosti in deljenja podatkov z ZDA. Pompeo je bil glede Onyeamovih trditev optimističen in izrazil pričakovanje, da bo Nigerija z ZDA kmalu začela deliti podatke, ki zadevajo nacionalno varnost.
Zunanji minister ZDA Mike Pompeo želi, da Nigerija z ZDA deli podatke državne varnosti. FOTO: Eric Baradat/AFP
Onyeama je zagotovil, da že vzpostavljajo sistem, ki bo ZDA in drugim članicam Interpola nemudoma omogočil dostop do določenih podatkov o potnih listih. Upa, da bodo Nigerijci kar se da hitro spet lahko pridobivali vizume za bivanje v ZDA. Kdaj natančno bodo pogoji izpolnjeni in prepoved odpravljena, ni napovedal.
Med državami, umeščenimi na seznam držav, ki jim bodo ZDA onemogočile pridobiti vizume za imigracijo, je ta omejitev najhuje prizadela prav Nigerijo. V ZDA namreč prebiva 327.000 Nigerijcev, kar je največja diaspora katere koli afriške države v tej državi. V letu 2018 je bilo državljanom Nigerije izdanih 14.000 zelenih kart; to je več kakor vsem drugim državam na seznamu skupaj.
Trumpova rasistična merila
Vlada predsednika Donalda Trumpa si sicer že dlje časa prizadeva omejiti priseljevanje iz Nigerije. Leta 2017 je Trump po poročanju New Yorka Timesa dejal, da se Nigerijci, ki stopijo na ameriška tla, »nikoli več ne bodo vrnili v svoje koče«. Gre za še en indic, da so države, ki jim ZDA odrekajo možnost imigracije, izbrane po rasističnih kriterijih, kar Trumpovi vladi očitajo številni kritiki.
Številni kritiki, med njimi tudi kongresnica Ilhan Omar, menijo, da je Trumpova omejitev migracij rasistično motivirana. FOTO: Sarah Silbiger/AFP
Predstavniki drugih držav se na prepoved niso odzvali tako uslužno kot Nigerija. Kirgizistanska vlada je na zagovor poklicala ameriškega veleposlanika Donalda Luja v Nursultanu, ki je pojasnil, da se je Kirgizistan znašel na seznamu, ker še nima biometričnih potnih listov. Kirgizistanska vlada je razlog zavrnila rekoč, da je med državami, ki jih omejitve ne zadevajo, kar 80 takih, ki ne izdajajo tovrstnih potnih listov. Odločitev ZDA je znatno poslabšala odnose med državama, so menili v Kirgizistanu, a so zatrdili, da veleposlanika vendarle ne bodo izgnali iz države.
Podobnega mnenja je eritrejski zunanji minister Osman Saleh Mohammed, ki odločitev ZDA razume kot politično gesto, ki je skalila odnose med državama. Medtem pa je tanzanijsko zunanje ministrstvo opozorilo, da ZDA Tanzanije niso formalno obvestile o prepovedi.
Vrhovno sodišče ZDA je lani s petimi glasovi proti štirim, kljub številnim kritikam, potrdilo legalnost omejitve potovanj v ZDA, ki jo je Trumpova vlada uvedla leta 2017.
