Oboroževalna vročica v duhu Trumpovih izjav
Po zadnjih analizah financiranja nemške vojske bo leta 2028 v proračunu obrambnega ministrstva zazevala velika luknja. Izredni proračun v višini 100 milijard evrov bo že zdavnaj porabljen, potrebe vojske so po ocenah generalov bistveno večje, če hoče biti država pripravljena na napad od zunaj.
Vladne ideje o zvišanju izrednega vojaškega proračuna bodo, kot kaže, podprli tudi v največji opozicijski stranki CDU. Od tam prihaja zadnji predlog o zvišanju kar na 300 milijard evrov.
Težko bi rekli, da obstaja neposredna povezava med zadnjimi izjavami kandidata za vrnitev v Belo hišo Donalda Trumpa, da ZDA ne bi priskočile na pomoč članici Nata ob napadu Rusije, če članica ne bi imela poravnanih obveznosti do obrambne zveze, in aktualno razpravo o financiranju nemške vojske. Dejstvo pa je, da je nekdanji ameriški predsednik še spodbudil razmisleke o obrambnem osamosvajanju Nemčije in posledično Evrope od ZDA.
V Berlinu dozoreva spoznanje, da se bo Evropska unija morala biti sposobna braniti brez pomoči z druge strani Atlantika. Četudi so vsi, vključno s kanclerjem Olafom Scholzem, Trumpove zadnje sporne izjave kritizirali kot nevarne in neodgovorne, to ne pomeni, da jih v Berlinu ne jemljejo resno. Vendarle je Trump v prvem mandatu ostal zvest predvolilnim obljubam in ni razlogov, da bi bilo v drugem mandatu drugače.
To spoznanje je dozorevalo že med prvim Trumpovim mandatom, ki sta ga z obrambnega vidika zaznamovala poskus izstopa ZDA iz Nata in pritiskanje na članice zveze, da se držijo dogovora o namenjanju dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo. Nemška vlada pod kanclerko Angelo Merkel je napovedala, da bo v srednjeročnem obdobju vojaške izdatke ustrezno povečala. Nemčija naj bi to zavezo izpolnila letos s pomočjo izrednega proračuna. Toda izredni proračun je bil mišljen kot začasna rešitev.
Proračun, omejen s fiskalnim pravilom
Potem ko je kancler Olaf Scholz v ponedeljek obiskal proizvajalca oborožitve Rheinmetall na Spodnjem Saškem, kjer bodo v 300 milijonov evrov vredni novi tovarni proizvajali različne izstrelke, je danes odjeknila vest, da bi v opozicijski CDU eventualno podprli do trikratno povečanje izrednega vojaškega proračuna. Za to se je izrekel pristojni za obrambo v stranki Roderich Kiesewetter. Sicer so v poslanski skupini CDU dejali, da predlog trenutno nima njihove podpore, vendarle gre vse v smeri iskanja novih finančnih virov za vojsko.
Po zadnjem predlogu financiranja bi nemška vojska imela v srednjeročnem obdobju na voljo še 200 milijard evrov. Od leta 2028 bo v nasprotnem v obrambnem proračunu za izpolnitev dvoodstotne zaveze do Nata manjkalo več kot 50 milijard evrov sredstev na leto, kažejo zadnje projekcije. Omenjenih 300 milijard evrov ni padlo z neba, ampak številka temelji na dejanskih potrebah.
Problem financiranja potreb nemške vojske je seveda v dejstvu, da so javne finance omejene s fiskalnim pravilom. Od tod ideja o izrednem proračunu. V največji koalicijski stranki SPD menijo, da bi morali financiranje vojske in potreb civilne zaščite dolgoročno izključiti iz fiskalnega pravila. Nemški obrambni proračun za letošnje leto znaša dobrih 70 milijard evrov, kamor je prištetih okoli 20 milijard evrov izrednih sredstev. To velja za vse proračunske projekcije do leta 2028.
Za dodatno razpravo bo gotovo poskrbela tudi izjava nosilke liste SPD na evropskih volitvah Katarine Barley za nemške medije, da bi bilo treba v okviru skupne evropske obrambe razmisliti tudi o lastni jedrski oborožitvi. Na to misel so jo napeljale zadnje Trumpove izjave, zaradi katerih je, tako Katarina Barley, mogoče podvomiti o tem, da je EU še pod zaščito ameriškega jedrskega ščita. Njene izjave so naletele na ostre kritike. Predvsem v smeri opozoril, da ni pametno prilivati olja na ogenj, ki ga z neumnimi izjavami že dovolj kuri Trump.
