V Črni gori zmago razglasila opozicija, a pot do zmage je še dolga
Desetletja vladajoča Demokratska stranka socialistov (DPS) predsednika Mila Đukanovića je prejela le dobrih 35 odstotkov glasov.
Odpri galerijo
Vladajoča DPS predsednika Mila Đukanovića je prejela le dobrih 35 odstotkov glasov, kar je njen najslabši rezultat doslej FOTO: Savo Prelevic/Afp
Na nedeljskih volitvah v Črni gori so se izpolnile napovedi: desetletja vladajoča Demokratska stranka socialistov (DPS) predsednika Mila Đukanovića je prejela le dobrih 35 odstotkov glasov, kar je njen najslabši rezultat doslej. Slavi opozicija, ki ima skupaj več glasov od dosedanje vladne koalicije.
Po najnovejših volilnih izidih, ki jih je zjutraj po preštetju 98,55 odstotka glasovnic objavila črnogorska volilna komisija, je DPS pripadlo 35,12 odstotka glasov, kar je približno toliko, kot so ji napovedovale javnomnenjske raziskave pred volitvami. Na vseh volitvah od razpada Jugoslavije pred 30 leti je sicer DPS, ki je na oblasti že ves ta čas, prejela več kot 40 odstotkov glasov.
Prosrbski in proruski opozicijski listi Za prihodnost Črne gore, ki jo vodi stranka Demokratska fronta (DF), je medtem po zadnjih rezultatih pripadlo 32,52 odstotka glasov, kar je za osem odstotnih točk več, kot so ji napovedovale ankete. Proevropskima opozicijskima listama Mir je naša nacija in Črno na belem naj bi medtem pripadlo 12,55 oz. 5,57 odstotka glasov.
Socialdemokrati, dosedanji koalicijski partnerji DPS, so pri dobrih štirih odstotkih, stranka SDP, ki je bila leta v koaliciji z DPS, pa pri dobrih treh odstotkih. V parlament naj bi se poleg tega prebila še stranka bošnjaške manjšine, sporočilo volilne komisije povzema srbska tiskovna agencija Tanjug.
Vodja DPS Đukanović, sedanji črnogorski predsednik in dolgoletni premier, je ljudi nagovoril malo po polnoči in priznal, da sodeč po izidih njegova stranka skupaj s svojimi tradicionalnimi koalicijskimi partnerji v parlamentu nima večine. Kot je sicer vztrajal, jim do te manjka le en poslanec, tako da »bitka še traja«. Izpostavil je, da DPS še naprej ostaja največja stranka, a dodal, da bo - če se bo izkazalo, da imajo večino neke druge stranke - to spoštovala.
Nosilec liste Za prihodnost Črne gore Zdravko Krivokapić je po objavi rezultatov v nedeljo pozno zvečer pred svojimi privrženci poudaril, da ima opozicija po novem v 81-članskem parlamentu 42, dosedanja vlada pa le 39 poslanskih mest. »Zgodila se je svoboda. Kdor čaka, dočaka, po 31 letih absolutne vladavine (DPS) se je to moralo zgoditi,« je poudaril in dodal še, da takšna usoda čaka vsakega, ki napade »Boga in Svetega Vasilija«.
Obenem je Krivokapić, nestrankarski univerzitetni profesor strojništva in politični novinec, izpostavil, da so v njegovi koaliciji odprti za sodelovanje z vsemi. »Da ponudimo roko sprave kot osnovo našega sobivanja. To ponujamo vsem, ker brez tega ni boljše Črne gore. Ponujamo, da vse nacionalne stranke pristopijo k zmagovalcu - ne ker želimo imeti s seboj kogarkoli, ampak ker drugače ne moremo graditi Črne gore.« Črnogorce je sicer pozval, naj ostanejo doma in tam praznujejo zmago ter naj ne nasedajo morebitnim provokacijam, saj na volitve ne sme pasti noben madež.
Tudi vodja tretjeuvrščene opozicijske koalicije Mir je naša nacija Aleksa Bečić je sinoči izpostavil, da imajo tri opozicijske liste skupaj potrebno večino za oblikovanje nove vlade. Kot je poudaril pred svojimi podporniki, Črna gora tako odslej ni več edina država na svetu, ki ni nikoli na volitvah zamenjala oblasti. »Črna gora nocoj piše zgodovino, 30 let smo čakali, kdaj bo ta človek, zadnji diktator odšel (...) Kolikokrat so nas oropali, napadli, ponižali, a vedno sme se dvignili, ker smo vedeli, da ni alternative.
Tudi on je po poročanju Tanjuga sicer izpostavil, da so zmagali častno in pošteno, ter da tega zdaj ne smejo pokvariti z morebitnimi protesti in izgredi na ulicah.
V Podgorici in drugod v Črni gori so sicer sinoči potekali zmagoslavni shodi večinoma mladih privržencev opozicije, ki so se zbirali opremljeni z baklami, petardami ter zastavami Srbije in Črne gore, a o večjih incidentih niso poročali.
V Črni gori se je obetal tesen volilni izid med vladajočimi socialisti in opozicijsko listo pod vodstvom Demokratske fronte. V tej prosrbski listi so prepričani, da je režim padel.
Pete parlamentarne volitve v samostojni Črni gori in enajste večstrankarske volitve so bile plebiscit o predsedniku Milu Đukanoviću in njegovi oblasti, ki jo razdeljena opozicija doživlja kot koruptivno in avtoritativno. Skupno opoziciji, ki je na volitvah nastopila v treh programsko različnih zavezništvih, je le nasprotovanje Đukanoviću. Po oceni opozicije je proti njemu glasovala večina državljanov, ki so jih sodeč po volilni udeležbi prepričali, naj glasujejo. Visoka volilna udeležba je koristila opoziciji.
Po podatkih državne volilne komisije je glasovalo 75,9 odstotka volilnih upravičencev. Prve projekcije volilnih izidov na podlagi dobrih 52 odstotkov preštetih glasov so pokazale, da je vladajoča Demokratska stranka socialistov (DPS) dobila 34,2 odstotkov glasov. Sledita prosrbska oziroma proruska lista Za prihodnost Črne gore pod vodstvom Demokratske fronte (DF) s 33,7 odstotka ter proevropska lista Mir je naša nacija okoli strank Demokratska Črna gora in Demos z 12,6 odstotka glasov.
Vladajoči sistem v Črni gori je zasnovan na Demokratski stranki socialistov (DPS), sistema pa ne predstavlja le Đukanović, čeprav je njegova osrednja figura. Politična moč temelji na odvisnosti in neformalnih strukturah. Bruselj je ostal zadržan kljub omejevanju svobode tiska in visoki ravni organiziranega kriminala. Kot trdi opozicija, Đukanović niti z represivnimi ukrepi ne more več prikriti povezanosti z organiziranim kriminalom.
Center za demokratični prehod in nevladna organizacija Cemi sta opozorila, da so prejeli več kot 400 prijav o domnevnih nepravilnostih, ki po oceni več kot 2000 domačih in tujih opazovalcev ne bodo bistveno vplivale na izid volitev. Šlo je za težave z napravo za elektronsko identifikacijo, fotografiranje glasovnic, glasno izgovarjanje imen volivcev in nespoštovanje epidemioloških ukrepov. Največ prijav se je nanašalo na kršitve tajnosti glasovanja.
Po najnovejših volilnih izidih, ki jih je zjutraj po preštetju 98,55 odstotka glasovnic objavila črnogorska volilna komisija, je DPS pripadlo 35,12 odstotka glasov, kar je približno toliko, kot so ji napovedovale javnomnenjske raziskave pred volitvami. Na vseh volitvah od razpada Jugoslavije pred 30 leti je sicer DPS, ki je na oblasti že ves ta čas, prejela več kot 40 odstotkov glasov.
Prosrbski in proruski opozicijski listi Za prihodnost Črne gore, ki jo vodi stranka Demokratska fronta (DF), je medtem po zadnjih rezultatih pripadlo 32,52 odstotka glasov, kar je za osem odstotnih točk več, kot so ji napovedovale ankete. Proevropskima opozicijskima listama Mir je naša nacija in Črno na belem naj bi medtem pripadlo 12,55 oz. 5,57 odstotka glasov.
Socialdemokrati, dosedanji koalicijski partnerji DPS, so pri dobrih štirih odstotkih, stranka SDP, ki je bila leta v koaliciji z DPS, pa pri dobrih treh odstotkih. V parlament naj bi se poleg tega prebila še stranka bošnjaške manjšine, sporočilo volilne komisije povzema srbska tiskovna agencija Tanjug.
Vodja DPS Đukanović, sedanji črnogorski predsednik in dolgoletni premier, je ljudi nagovoril malo po polnoči in priznal, da sodeč po izidih njegova stranka skupaj s svojimi tradicionalnimi koalicijskimi partnerji v parlamentu nima večine. Kot je sicer vztrajal, jim do te manjka le en poslanec, tako da »bitka še traja«. Izpostavil je, da DPS še naprej ostaja največja stranka, a dodal, da bo - če se bo izkazalo, da imajo večino neke druge stranke - to spoštovala.
Črna gora piše zgodovino
Nosilec liste Za prihodnost Črne gore Zdravko Krivokapić je po objavi rezultatov v nedeljo pozno zvečer pred svojimi privrženci poudaril, da ima opozicija po novem v 81-članskem parlamentu 42, dosedanja vlada pa le 39 poslanskih mest. »Zgodila se je svoboda. Kdor čaka, dočaka, po 31 letih absolutne vladavine (DPS) se je to moralo zgoditi,« je poudaril in dodal še, da takšna usoda čaka vsakega, ki napade »Boga in Svetega Vasilija«.
Obenem je Krivokapić, nestrankarski univerzitetni profesor strojništva in politični novinec, izpostavil, da so v njegovi koaliciji odprti za sodelovanje z vsemi. »Da ponudimo roko sprave kot osnovo našega sobivanja. To ponujamo vsem, ker brez tega ni boljše Črne gore. Ponujamo, da vse nacionalne stranke pristopijo k zmagovalcu - ne ker želimo imeti s seboj kogarkoli, ampak ker drugače ne moremo graditi Črne gore.« Črnogorce je sicer pozval, naj ostanejo doma in tam praznujejo zmago ter naj ne nasedajo morebitnim provokacijam, saj na volitve ne sme pasti noben madež.
Privrženci opozicije v Podgorici slavijo rezultate volitev. FOTO:Goran Tomasevic/Reuters
Tudi vodja tretjeuvrščene opozicijske koalicije Mir je naša nacija Aleksa Bečić je sinoči izpostavil, da imajo tri opozicijske liste skupaj potrebno večino za oblikovanje nove vlade. Kot je poudaril pred svojimi podporniki, Črna gora tako odslej ni več edina država na svetu, ki ni nikoli na volitvah zamenjala oblasti. »Črna gora nocoj piše zgodovino, 30 let smo čakali, kdaj bo ta človek, zadnji diktator odšel (...) Kolikokrat so nas oropali, napadli, ponižali, a vedno sme se dvignili, ker smo vedeli, da ni alternative.
Tudi on je po poročanju Tanjuga sicer izpostavil, da so zmagali častno in pošteno, ter da tega zdaj ne smejo pokvariti z morebitnimi protesti in izgredi na ulicah.
V Podgorici in drugod v Črni gori so sicer sinoči potekali zmagoslavni shodi večinoma mladih privržencev opozicije, ki so se zbirali opremljeni z baklami, petardami ter zastavami Srbije in Črne gore, a o večjih incidentih niso poročali.
Med temami, ki so zaznamovale predvolilno kampanjo, je sicer prevladoval spor zaradi zakona o svobodi veroizpovedi, ki ga je decembra lani potrdil črnogorski parlament in mu ostro nasprotuje Srbska pravoslavna cerkev (SPC). Ta se je tudi aktivno vpletla v volilno kampanjo na strani prosrbske opozicije. Spor je globoko razklal Črnogorce ter vodil v množične proteste. Na volitvah je koristil opoziciji, vladajočo DPS pa očitno stal nekaj odločilnih odstotnih točk podpore.
Plebiscit o oblasti Mila Đukanovića
V Črni gori se je obetal tesen volilni izid med vladajočimi socialisti in opozicijsko listo pod vodstvom Demokratske fronte. V tej prosrbski listi so prepričani, da je režim padel.
Pete parlamentarne volitve v samostojni Črni gori in enajste večstrankarske volitve so bile plebiscit o predsedniku Milu Đukanoviću in njegovi oblasti, ki jo razdeljena opozicija doživlja kot koruptivno in avtoritativno. Skupno opoziciji, ki je na volitvah nastopila v treh programsko različnih zavezništvih, je le nasprotovanje Đukanoviću. Po oceni opozicije je proti njemu glasovala večina državljanov, ki so jih sodeč po volilni udeležbi prepričali, naj glasujejo. Visoka volilna udeležba je koristila opoziciji.
Po podatkih državne volilne komisije je glasovalo 75,9 odstotka volilnih upravičencev. Prve projekcije volilnih izidov na podlagi dobrih 52 odstotkov preštetih glasov so pokazale, da je vladajoča Demokratska stranka socialistov (DPS) dobila 34,2 odstotkov glasov. Sledita prosrbska oziroma proruska lista Za prihodnost Črne gore pod vodstvom Demokratske fronte (DF) s 33,7 odstotka ter proevropska lista Mir je naša nacija okoli strank Demokratska Črna gora in Demos z 12,6 odstotka glasov.
Vladajoči sistem v Črni gori je zasnovan na Demokratski stranki socialistov (DPS), sistema pa ne predstavlja le Đukanović, čeprav je njegova osrednja figura. Politična moč temelji na odvisnosti in neformalnih strukturah. Bruselj je ostal zadržan kljub omejevanju svobode tiska in visoki ravni organiziranega kriminala. Kot trdi opozicija, Đukanović niti z represivnimi ukrepi ne more več prikriti povezanosti z organiziranim kriminalom.
Center za demokratični prehod in nevladna organizacija Cemi sta opozorila, da so prejeli več kot 400 prijav o domnevnih nepravilnostih, ki po oceni več kot 2000 domačih in tujih opazovalcev ne bodo bistveno vplivale na izid volitev. Šlo je za težave z napravo za elektronsko identifikacijo, fotografiranje glasovnic, glasno izgovarjanje imen volivcev in nespoštovanje epidemioloških ukrepov. Največ prijav se je nanašalo na kršitve tajnosti glasovanja.
