Priseljevanje Švedsko pomika na desno
Čedalje več Švedov je prepričanih, da je njihova država na napačni poti.
Odpri galerijo
Švedski demokrati in njihov karizmatični vodja Jimmie Åkesson imajo zgodovinsko priložnost, da postanejo druga največja stranka v riksdagu. FOTO: AFP
Politični pretres, ki ga za ta konec tedna napovedujejo na Švedskem, ima dolgo zgodovino in jasne posledice. Tudi če bodo volivci znova izvolili na oblast vladajoče Socialdemokrate, je premik švedske politike na desno neizogiben.
Nedeljske parlamentarne volitve na Švedskem bodo ene izmed najbolj spremljanih v zgodovini države, predvsem zaradi pričakovanega porasta podpore skrajni desnici, za katero bo po napovedih glasovala skoraj petina volivcev. Opazovalci in analitiki že tedne primerjajo Švedsko z drugimi zahodnimi državami, ki jih je v preteklih letih zajel populistični val. Signalov, da je ta politično čedalje bolj podobna drugim delom Evrope, ne primanjkuje.
Švedski demokrati in njihov vodja Jimmie Åkesson imajo zgodovinsko priložnost, da postanejo druga največja stranka v enodomnem parlamentu. Seštevek javnomnenjskih anket jim napoveduje, da bodo na nedeljskih volitvah dobili približno 19 odstotkov podpore, tretjino več kot na tistih pred štirimi leti. Socialno konservativna in evroskeptična stranka od zadnjih volitev igra vlogo alternativne opozicije, s katero od etabliranih strank zavračajo sodelovanje. Hkrati se je spremenila v glavnega narekovalca politične agende, nad katero kot senca visi vprašanje priseljevanja.
Njena pot v ospredje ni bila samoumevna, ampak je posledica neodzivnosti politike na skrbi volivcev zaradi učinkov in posledic švedske politike odprtih vrat.
»Vprašanje priseljevanja opredeljuje večino vidikov političnega življenja z nekaj izjemami, kot so okolje in obrambna politika. Sociala, zdravstvo, šolstvo, stanovanjska politika, brezposelnost, davki in druge politike so v večini primerov pod vplivom tega vprašanja,« je v odgovorih za Delo poudaril Tino Sanandaji, vplivni švedski ekonomist iranskega rodu, ki velja za enega izmed bolj pronicljivih in kritičnih opazovalcev švedske družbe.
Sogovornik v svojih delih ugotavlja, da švedska priseljenska politika nikoli ni imela večinske podpore med prebivalstvom, ironično, tudi znotraj delavskega razreda in med volivci Socialdemokratov ne. Vladajoča stranka (in z njo celoten politični establišment) je kljub temu odločno zagovarjala ohranjanje visoke ravni priseljevanja, kritike na račun svojih stališč pa razglašala za neumestne. S tem je razjezila velik del svojega volilnega telesa, je položaj opisal Sanandaji.
Ta strategija in odsotnost globlje ter odkrite razprave o priseljevanju sta neposredno prispevala k znatnemu porastu podpore Švedskih demokratov, ki so na vsakih volitvah od leta 2002 podvojili število dobljenih glasov.
Še pred izbruhom migrantske krize leta 2015 je stranka bila edini ventil, skozi katerega so lahko nezadovoljni volivci sprostili frustracije, ki v primerjavi z večino drugih zahodnih držav niso imele podlage v gospodarskih težavah oziroma težavah pri zaposlovanju, temveč v pritiskih na javne storitve, naraščanju stopnje kriminala in problemih pri integraciji priseljencev.
Čeprav Švedi ohranjajo zaupanje v državne institucije, obstaja soglasje o določenih težavah, nam je v pogovoru o tem, od kod izvira švedski pesimizem o prihodnosti, pojasnil Anders Sannerstedt, profesor političnih ved na univerzi Lund. Pomanjkanje kadrov v zdravstvu, policiji in šolstvu, dolge čakalne dobe, upad uspeha učencev v šolah in pomanjkanje stanovanj oblikujejo trenutno sliko. V večjih mestih obstajajo občutljiva območja, na katerih živi veliko priseljencev in kjer so ti problemi še bolj potencirani, je pojsanil Sannerstedt, s pojavom visoke brezposelnosti, relativne revščine in nasilnih tolp.
Delež Švedov, ki pravijo, da se država razvija v napačno smer, je bil v eni od raziskav agencije Ipsos 73-odstotni, kar je bil najslabši rezultat med izbranimi zahodnimi državami. »Nezmožnost spopadanja s priseljevanjem, terorizmom in kriminalom je pomemben razlog v ozadju teh rezultatov,« je povedal Tino Sanandaji. Pesimizem o usmeritvi države je po njegovih besedah zaznati tudi med podporniki politike odprtih vrat. Tega poganja predvsem strah pred skrajno desnim ekstremizmom.
Vladajoči Socialdemokrati pod vodstvom premiera Stefana Löfvena so se v iskanju ponovnega stika z razočaranimi volivci že pred volilno kampanjo premaknili na desno. Javnomnejske ankete jim napovedujejo ponovno zmago v nedeljo, ne pa tudi lahkega sestavljanja koalicije.
Nedeljske parlamentarne volitve na Švedskem bodo ene izmed najbolj spremljanih v zgodovini države, predvsem zaradi pričakovanega porasta podpore skrajni desnici, za katero bo po napovedih glasovala skoraj petina volivcev. Opazovalci in analitiki že tedne primerjajo Švedsko z drugimi zahodnimi državami, ki jih je v preteklih letih zajel populistični val. Signalov, da je ta politično čedalje bolj podobna drugim delom Evrope, ne primanjkuje.
Švedski demokrati in njihov vodja Jimmie Åkesson imajo zgodovinsko priložnost, da postanejo druga največja stranka v enodomnem parlamentu. Seštevek javnomnenjskih anket jim napoveduje, da bodo na nedeljskih volitvah dobili približno 19 odstotkov podpore, tretjino več kot na tistih pred štirimi leti. Socialno konservativna in evroskeptična stranka od zadnjih volitev igra vlogo alternativne opozicije, s katero od etabliranih strank zavračajo sodelovanje. Hkrati se je spremenila v glavnega narekovalca politične agende, nad katero kot senca visi vprašanje priseljevanja.
Ventil za frustracije
Njena pot v ospredje ni bila samoumevna, ampak je posledica neodzivnosti politike na skrbi volivcev zaradi učinkov in posledic švedske politike odprtih vrat.
»Vprašanje priseljevanja opredeljuje večino vidikov političnega življenja z nekaj izjemami, kot so okolje in obrambna politika. Sociala, zdravstvo, šolstvo, stanovanjska politika, brezposelnost, davki in druge politike so v večini primerov pod vplivom tega vprašanja,« je v odgovorih za Delo poudaril Tino Sanandaji, vplivni švedski ekonomist iranskega rodu, ki velja za enega izmed bolj pronicljivih in kritičnih opazovalcev švedske družbe.
Čedalje več Švedov je prepričanih, da je njihova država na napačni poti. FOTO: Afp
Sogovornik v svojih delih ugotavlja, da švedska priseljenska politika nikoli ni imela večinske podpore med prebivalstvom, ironično, tudi znotraj delavskega razreda in med volivci Socialdemokratov ne. Vladajoča stranka (in z njo celoten politični establišment) je kljub temu odločno zagovarjala ohranjanje visoke ravni priseljevanja, kritike na račun svojih stališč pa razglašala za neumestne. S tem je razjezila velik del svojega volilnega telesa, je položaj opisal Sanandaji.
Ta strategija in odsotnost globlje ter odkrite razprave o priseljevanju sta neposredno prispevala k znatnemu porastu podpore Švedskih demokratov, ki so na vsakih volitvah od leta 2002 podvojili število dobljenih glasov.
Še pred izbruhom migrantske krize leta 2015 je stranka bila edini ventil, skozi katerega so lahko nezadovoljni volivci sprostili frustracije, ki v primerjavi z večino drugih zahodnih držav niso imele podlage v gospodarskih težavah oziroma težavah pri zaposlovanju, temveč v pritiskih na javne storitve, naraščanju stopnje kriminala in problemih pri integraciji priseljencev.
Vladajoči Socialdemokrati pod vodstvom premiera Stefana Löfvena so se v iskanju ponovnega stika z razočaranimi volivci že pred volilno kampanjo premaknili na desno. FOTO: Afp
Pesimizem na pohodu
Čeprav Švedi ohranjajo zaupanje v državne institucije, obstaja soglasje o določenih težavah, nam je v pogovoru o tem, od kod izvira švedski pesimizem o prihodnosti, pojasnil Anders Sannerstedt, profesor političnih ved na univerzi Lund. Pomanjkanje kadrov v zdravstvu, policiji in šolstvu, dolge čakalne dobe, upad uspeha učencev v šolah in pomanjkanje stanovanj oblikujejo trenutno sliko. V večjih mestih obstajajo občutljiva območja, na katerih živi veliko priseljencev in kjer so ti problemi še bolj potencirani, je pojsanil Sannerstedt, s pojavom visoke brezposelnosti, relativne revščine in nasilnih tolp.
Delež Švedov, ki pravijo, da se država razvija v napačno smer, je bil v eni od raziskav agencije Ipsos 73-odstotni, kar je bil najslabši rezultat med izbranimi zahodnimi državami. »Nezmožnost spopadanja s priseljevanjem, terorizmom in kriminalom je pomemben razlog v ozadju teh rezultatov,« je povedal Tino Sanandaji. Pesimizem o usmeritvi države je po njegovih besedah zaznati tudi med podporniki politike odprtih vrat. Tega poganja predvsem strah pred skrajno desnim ekstremizmom.
Vladajoči Socialdemokrati pod vodstvom premiera Stefana Löfvena so se v iskanju ponovnega stika z razočaranimi volivci že pred volilno kampanjo premaknili na desno. Javnomnejske ankete jim napovedujejo ponovno zmago v nedeljo, ne pa tudi lahkega sestavljanja koalicije.
Kdo so Švedski demokrati
Tretja največja stranka v 349-članskem riksdagu se ponaša z neonacistično zgodovino, ki je bila v preteklosti glavna ovira pri nabiranju politične podpore. Njenemu voditelju, 39-letnemu Jimmieju Åkessonu, je v trinajstih letih uspelo »očistiti« stranko nekaterih starih navad ter jo spremeniti v mainstream politično silo, ki je v zadnjih letih po priljubljenosti presegla tradicionalno desnico. Švedski demokrati zagovarjajo nacionalizem in so odločno proti množičnemu priseljevanju, vidijo ga kot glavni vzrok za večino družbenih težav.
Tretja največja stranka v 349-članskem riksdagu se ponaša z neonacistično zgodovino, ki je bila v preteklosti glavna ovira pri nabiranju politične podpore. Njenemu voditelju, 39-letnemu Jimmieju Åkessonu, je v trinajstih letih uspelo »očistiti« stranko nekaterih starih navad ter jo spremeniti v mainstream politično silo, ki je v zadnjih letih po priljubljenosti presegla tradicionalno desnico. Švedski demokrati zagovarjajo nacionalizem in so odločno proti množičnemu priseljevanju, vidijo ga kot glavni vzrok za večino družbenih težav.
