Prvi odzivi na padec Acte

Navdušenje med nasprotniki sporazuma proti ponarejanju, obžalovanje med podporniki.

Objavljeno
04. julij 2012 14.44
Matjaž Ropret, Infoteh, Je. G., Delo.si
Matjaž Ropret, Infoteh, Je. G., Delo.si

Bruselj − Na zavrnitev Acte v evropskem parlamentu se je že odzvala ekipa portala e-demokracija, ki je bila med najglasnejšimi nasprotniki sporazuma. Domen Savič je izrazil navdušenje ob padcu Acte, ki ga je zahteval že med februarsko razpravo v državnem zboru, in menil, da je kampanji proti sporazumu pokazala, da je javnost pripravljena sodelovati v političnih procesih o tematikah, ki so ji blizu.

»Regulacija spletne komunikacije in okolja je edinstveno vprašanje, ki ga je zato treba razrešiti s čim širšim konsenzom vseh skupin, ki na tak ali drugačen način delujejo na spletu,« je zapisal Savič. Po mnenju e-demokracije je na izid glasovanja odločilno vplivalo glasno javno nestrinjanje nasprotnikov sporazuma.

Oglasila se je tudi že evropska poslanka Romana Jordan, ki obžaluje, da evropski parlament s svojo odločitvijo ni počakal na odločitev sodišča. »S tem je izrazil popolno nezaupanje komisarju De Guchtu in razvrednotil pomen Sodišča EU. Tako bomo še naprej brez instrumenta, ki bi omogočil prvi korak k mednarodnemu varstvu pravic intelektualne lastnine,« je dejala poslanka. In opozorila na milijardno škoda, ki da jo vsako leto utrpijo imetniki pravic.

Zavrnitev sporazuma pa je pozdravila evropska poslanka Mojca Kleva, ki je poudarila, da je bila »glavna napaka sporazuma vseskozi v tem, da je želel v isti sapi urejati zakonodajo glede ponarejanja izdelkov ter glede izvrševanja avtorskih pravic v digitalnem okolju.« Dodala je, da je sicer sporazum Acta opozoril na prave težave, kot je ponarejanje, vendar dal napačne odgovore. Po njenem mnenju je sporazum pod pretvezo zaščite pravic intelektualne lastnine ogrožal tudi državljanske svoboščine in svobodo interneta.

Tudi kolegica Klevove iz poslanske skupine Tanja Fajon je pozdravila »zmago demokracije«. »Upravičeno nas je bilo strah, da bi Acta preveč posegala v temeljne pravice spletnih uporabnikov. Naša odgovornost je bila, da sprejmemo politično in ne pravno odločitev,« je poudarila. In se ob proslavljanju zavzela tudi za »bolj modro in kreativno iskanje rešitev v boju proti ponarejanju izdelkov in za zaščito intelektualne lastnine.«

Evropski poslanec Ivo Vajgl je spomnil na netransparenten in nejasen postopek pogajanj, kar je po njegovem mnenju vplivalo na veliko mobilizacijo evropske javnosti. Po Vajglovih besedah so se pripravljavci in pogajalci, predvsem Evropska komisija, napačno lotili tako področja (zaščite intelektualne lastnine) kot tudi načina. »Čeprav ni dvoma, da je intelektualno lastnino na vseh področjih treba pošteno ovrednotiti in ustrezno zaščititi, je treba to storiti na pregleden in demokratičen način,« je dodal Vajgl.

»Po vsem, kar sem videl in slišal, ne vidim zadostnih razlogov, da bi Acto podprl. Zame zadeva preprosto ni dovolj jasna,« nam je odgovoril evropski poslanec Lojze Peterle. »To ne pomeni, da se ne zavedam vprašanj piratstva in ponarejanja, ki jih je treba učinkovito rešiti. Problem pa vidim v tem, da sporazum ne zadeva ključnih virov nepoštenega ravnanja. Treba bi se bilo dogovoriti, kaj spada v svobodo interneta in kaj ne.« Peterle si želi, da bi snovalci tovrstnih sporazum v prihodnje že prej za mnenje vprašali tudi evropski parlament.

»To je velika zmaga za množico povezanih državljanov in organizacij, ki so se več let zavzeto borile proti Acti, hkrati pa tudi veliko upanje za izboljšanje demokracije na globalni ravni,« so zapisali na vplivnem spletnem portalu La Quadrature du net, ki je odigral pomembno vlogo pri zavrnitvi sporazuma. Po mnenju njegovega ustanovitelja Philippa Aigraina, je treba na ruševinah Acte zgraditi pozitivno reformo sistema intelektualne lastnine, in pri tem upoštevati pravice državljanov. Padec Acte mora zbuditi zakonodajalce, je prepričan Aigrain.