Konec prejšnjega tedna so vzniknili novi razlogi za še večje zaostrovanje odnosov med Rusijo in Evropsko unijo. Litva je namreč v soboto omejila železniški, danes pa še cestni tranzit med rusko matico in njeno eksklavo Kaliningradom oziroma prepovedala prevoz blaga, ki je pod sankcijami EU. V Moskvi napovedujejo ostre povračilne ukrepe.
Nekdanja sovjetska socialistična republika Litva je ena od držav, ki so se najbolj ostro odzvale na rusko »posebno operacijo« v Ukrajini. Že na začetku aprila se je kot prva od članic EU popolnoma odrekla ruskemu zemeljskemu plinu, maja pa je litovski parlament sprejel posebno resolucijo, ki je Rusijo razglasil za »teroristično državo«. A pri tokratni odločitvi o omejitvi tranzita med Rusijo in Kaliningradom so se v Vilni sklicevali na sankcije EU, ki jih morajo kot članica spoštovati, njihove ukrepe pa so podprli tudi v Bruslju. Okoli polovica tovorov, ki bi morali pripotovati čez Litvo v Kaliningrad, je obtičala v Rusiji, saj je spisek prepovedanega blaga dolg kar 66 strani, na njem pa se je znašlo vse od železa in jekla do letal in vesoljskih plovil.
Če prevoz blaga med Kaliningrajsko oblastjo in ostalim ozemljem Ruske federacije ne bo v celoti obnovljen, si bo Rusija vzela pravico, da bo ukrepala v zaščito svojih nacionalnih interesov.
»Našo regijo hočejo gospodarsko uničiti,« se je odzval guverner Kalinigrajske oblasti Anton Alihanov. V Moskvi so na zagovor najprej poklicali odpravnico poslov litovskega veleposlaništva – veleposlanika je namreč Vilna odpoklicala, na zunanjem ministrstvu se je moral zagovarjati tudi najvišji predstavnik EU v Rusiji. »Če v bližnji prihodnosti prevoz blaga med Kaliningrajsko oblastjo in ostalim ozemljem Ruske federacije ne bo v celoti obnovljen, si bo Rusija vzela pravico, da bo ukrepala v zaščito svojih nacionalnih interesov,« so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva. Na »odkrito sovražno delovanje« so se v Moskvi odzvali vsi po vrsti: od tiskovnega predstavnika ruskega predsednika Vladimirja Putina Dmitrija Peskova, ki je obljubil oster odgovor na te »nezakonite ukrepe«, ki so presegli vse mere, do sekretarja sveta za nacionalno varnost Nikolaja Patruševa, ki je danes zagrozil, da bodo imeli skorajšnji povračilni ruski ukrepi »resni negativni vpliv na prebivalstvo Litve«.
Blokada litovskih pristanišč?
Ruski senator Andrej Klimov je dejal, da bo Moskva prisiljena »na katerikoli način« rešiti problem s transportom in se odzvati na to »direktno agresijo«, če se bo blokada nadaljevala. In kakšen je lahko ruski odgovor? Ruski analitik Fjodor Lukjanov je dejal, da se Rusija Litvi ne more maščevati s prekinitvijo dostave zemeljskega plina in elektrike, ker se je Vilnius temu tako ali tako že sam odpovedal. Pač pa lahko zablokira pristanišča te baltske države, kar bo privedlo do »dovolj visoke ravni eskalacije«. »Poglejte na zemljevid. Brez ruskega tranzita lahko pribaltska pristanišča zaprejo,« je pojasnil kaliningrajski guverner Alihanov.
Pojavili so se tudi predlogi, da bi si morala Rusija z vojaško silo odpreti koridor do Kaliningrada. Po mnenju ruskega političnega analitika Jevgenija Mihajlova lahko Moskva na litovsko »blokado« odgovori na dva načina: lahko zapre oči in začne iskati druge transportne poti, lahko pa se spomni, kako je pravzaprav Litva prišla do neodvisnosti in sedanje »ozemeljske celovitosti«. Na to je opozoril tudi direktor ruske vesoljske agencije Roskozmos Dmitrij Rogozin, ki je bil nekoč predsednik mednarodnega odbora spodnjega doma ruskega parlamenta in posebni predstavnik ruskega predsednika za vprašanja Kaliningrada. Spomnil je, da so bili v letih 2002, 2003 dogovori med EU, Litvo in Rusijo o svobodnem prevozu ruskega blaga in državljanov med matico in Kaliningradom pogoj, da so v Moskvi ratificirali sporazum o določitvi državne meje z Litvo. »Če Bruselj in Vilna samoiniciativno in zahrbtno kršita paket sporazumov o kaliningrajskem tranzitu, ki sta ga sama podpisala in je začel delovati 1. julija 2003, potem bi se morali v EU zavedati posledic svoje samomorilske odločitve glede legitimnosti svoje lastne vzhodne meje,« se je ostro odzval Rogozin. Urednike provladnega tabloida Moskovski Komsomolec so njegove besede spodbudile k ugotovitvi, da je to razlog za napoved vojne, zato so na spletnih straneh odprli novi forum z naslovom: »Pripravljamo se na posebno operacijo v Litvi«.
Povod za napoved vojne
Nekdanji ukrajinski politik in diplomat Rostislav Iščenko, ki je po zadnji majdanski revoluciji pobegnil v Rusijo, kjer je postal mednarodni analitik, je izjavil, da je lahko litovska blokada utemeljen povod za napoved vojne, saj je Vilna Moskvi omejila pravico do dostopa do svojega lastnega ozemlja. Njegov kolega Dmitrij Korbunov je opozoril, da sporazumi o svobodnem tranzitu med Rusijo in Kaliningradom obstajajo vse od začetka obstoja posovjetske Litve, njihova kršitev pa lahko privede do tega, da je Rusija ne bo več priznavala kot suverene in samostojne države.
