Sorosova fundacija zapušča Madžarsko
V fundaciji ameriško-madžarskega milijarderja in vlagatelja Georgea Sorosa so potrdili, da fundacija zaradi represivne politike vlade premiera Viktorja Orbána zapušča Madžarsko in se seli v Berlin.
Odpri galerijo
George Soros, 87-letni milijarder, je eden najbolj znanih investitorjev na svetu. FOTO: Axel Schmidt/AFP
Budimpešta – »Zaradi samovoljnega vmešavanja politike ne moremo zagotavljati varnosti svojega dela in sodelavcev na Madžarskem,« je dejal predsednik Soroseve OSF (Open Society Foundation) Patrick Gaspard in dodal, da je odločitev neposredno povezana z načrti madžarske desne konservativne vlade o sprejemu svežnja zakonov, znanega pod oznako Stop-Soros, katerega cilj je prepoved delovanja nevladnih organizacij, ki skrbijo za begunce in migrante.
Gaspard Madžarski očita, da »na za Evropsko unijo neprimeren način« ne le narobe predstavlja delo fundacije, ampak tudi »zatira civilno družbo s ciljem, da pridobi nove politične točke«. Gaspard meni, da je sveženj zakonodaje Stop-Soros le zadnji korak v tej smeri. »Madžarska vlada je v preteklih letih porabila več kot 100 milijonov evrov javnih sredstev, da bi širila laži o fundaciji,« so zapisali v fundaciji in dodali, da v ta sklop spadajo tudi plakati, ki spominjajo na antisemitsko propagando v drugi svetovni vojni, in izvedba anket, v katerih so napadali ustanovitelja OSF Georgea Sorosa.
Soros, rojen Madžar, ki je preživel grozote holokavsta, je svojo prvo fundacijo ustanovil leta 1984, da bi z njo podprl demokratične procese v Evropi. Mediji pa vedno znova opozarjajo tudi, da je bil sedanji madžarski premier in nekdanji disident štipendist omenjene fundacije.
Zdaj Orbán obtožuje Sorosa, da namerava spremeniti družbeno strukturo Evrope s podporo množičnemu prihodu prebežnikov, in s tem upravičuje pripravo nove zakonodaje. Na drugi strani pa naj bi bila Sorosova organizacija tarča kritike madžarske vlade tudi zato, ker naj bi s podporo civilni družbi v številnih državah, tudi v Srbiji, Gruziji in Ukrajini, pomagala pri rušenju avtoritativnih vlad.
Gaspard Madžarski očita, da »na za Evropsko unijo neprimeren način« ne le narobe predstavlja delo fundacije, ampak tudi »zatira civilno družbo s ciljem, da pridobi nove politične točke«. Gaspard meni, da je sveženj zakonodaje Stop-Soros le zadnji korak v tej smeri. »Madžarska vlada je v preteklih letih porabila več kot 100 milijonov evrov javnih sredstev, da bi širila laži o fundaciji,« so zapisali v fundaciji in dodali, da v ta sklop spadajo tudi plakati, ki spominjajo na antisemitsko propagando v drugi svetovni vojni, in izvedba anket, v katerih so napadali ustanovitelja OSF Georgea Sorosa.
Umik fundacije iz Madžarske bo velik udarec za okrog 100 sodelavcev OSF v Budimpešti, saj je 60 odstotkov zaposlenih Madžarov, mnogi med njimi pa v fundaciji delajo že več kot desetletje. FOTO: Bernadett Szabo/Reuters
Soros, rojen Madžar, ki je preživel grozote holokavsta, je svojo prvo fundacijo ustanovil leta 1984, da bi z njo podprl demokratične procese v Evropi. Mediji pa vedno znova opozarjajo tudi, da je bil sedanji madžarski premier in nekdanji disident štipendist omenjene fundacije.
Zdaj Orbán obtožuje Sorosa, da namerava spremeniti družbeno strukturo Evrope s podporo množičnemu prihodu prebežnikov, in s tem upravičuje pripravo nove zakonodaje. Na drugi strani pa naj bi bila Sorosova organizacija tarča kritike madžarske vlade tudi zato, ker naj bi s podporo civilni družbi v številnih državah, tudi v Srbiji, Gruziji in Ukrajini, pomagala pri rušenju avtoritativnih vlad.
