Tiskane izdaje
Špansko vrhovno sodišče je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP izročitev sicer odobrilo že 20. decembra lani, a so jo objavili šele danes. V odločitvi je sodišče postavilo pogoj, da srbska država Milisavljeviću omogoči ponovno sojenje, če ga bo zahteval. Pred izročitvijo bo sicer moral odslužiti tudi morebitno kazen za zločine, ki jih je domnevno zakrivil v Španiji, kjer je med drugim obtožen za uboj in nelegalno posedovanje orožja.
V Španiji v priporu več zemuncev
Kot smo v Delu že poročali, je španska policija Milisavljevića aretirala februarja lani v Valenciji, ko so poleg njega prijeli še vodjo zemunskega klana Luko Bojovića ter Sinišo Petrića, znanega kot Zenica, in Bojovićevoga botra Vladimirja Mijanovića, imenovanega Zuba.
Srbsko pravosodno ministrstvo sicer zahteva tudi izročitev Bojovića in Petrića − izročitev srednjega je špansko pravosodje odobrilo konec novembra lani −, ki ju v Srbiji skupaj z Milisavljevićem bremenijo več deset umorov in drugih večjih kaznivih dejanj.
Milisavljević je bil v odsotnosti že pravnomočno obsojen na 40 let zapora zaradi kaznivih dejanj, ki jih je izvršil kot pripadnik zemunskega klana, na 35 let zapora za sodelovanje pri atentatu na Đinđića, na sedem let zapora pa za ugrabitev lastnika Delte Holdinga Miroslava Miškovića. Tudi Petrić je bil že pravnomočno obsojen, in sicer na 15 let zapora, ki so mu jih dosodili zaradi umora. Od tega mora odslužiti še tri leta in deset mesecev kazni, saj je med prestajanjem kazni pobegnil iz države.
Bojoviću pa v odsotnosti sodijo za tri uboje in dva poskusa uboja. Sumijo ga tudi vpletenosti v številne druge umore, ki so se zgodili v Srbiji, Španiji in na Nizozemskem, pa tudi zaradi vpletenosti v trgovino z ljudmi, prepovedanimi drogami in orožjem.
Dačić: Z aretacijo Bojovića zemunski klan nehal obstajati
Kot poročajo srbski mediji, je bil Bojović član paravojaške organizacije Tiger − njen poveljnik Željko Ražnatović Arkan je bil tudi njegov krstni boter −, ki se je po koncu vojne na Balkanu preoblikovala v zemunski klan.
Tožilstvo za organizirani kriminal trdi, da je Bojović po umoru voditeljev zemunskega klana Dušana Spasojevića in Mileta Lukovića marca 2003 prevzel vodenje zloglasne zločinske organizacije, svoj položaj pa je še učvrstil po aretaciji nekdanjega poveljnika Rdečih baretk Milorada Ulemeka Legije.
Kot vodja »zemuncev« je organiziral številne likvidacije, pri nekaterih pa je tudi osebno sodeloval. Med drugim je po Arkanovem atentatu 15. januarja 2000, ki ga je izvedel Dobrosav Gavrić − decembra 2011 so ga aretirali v Južni Afriki −, organiziral tudi lov na njegove morilce. Bojović je za organizacijo atentata tako obtožil Branka Jeftovića Jorgo, Andrijo Draškovića in Zorana Nedovića Šoka ter se jim maščeval. Jeftović je umrl leta 2004, še istega leta pa sta v poskusu atentata na Draškovića in Šoka umrla njuna telesna stražarja Dejan Živančević in Milutin Jovičić.
Bojovića je z omenjenimi zločini povezal nekdanji član zemunskega klana Sretko Kalinić − ravno tako obtožen za umor nekdanjega srbskega premiera Đinđića −, ki je februarja lani skupaj z Željkom Milovanovićem, ki ga sumijo za umor urednika hrvaškega tednika Nacional Iva Pukanića, poskušal pobegniti iz zapora. Po aretaciji Kalinića leta 2010 v Zagrebu in še enega »zemunca« Miloša Simovića na hrvaško-srbski meji nekaj dni pozneje se je za Bojovićem izgubila vsaka sled. Septembra 2010 so za njim razpisali mednarodno tiralico in ga februarja lani tudi aretirali. Takratni srbski notranji minister in zdajšnji premier Ivica Dačić je ob njegovi aretaciji ocenil, da je zemunski klan praktično nehal obstajati.
