Spor z EU: Madžarska pričakuje razumevanje

Ljubljana – »Od svojih prijateljev pričakujemo razumevanje in zaupanje. In če bo potrebno, pomoč.« Tako je o vlogi Slovenije pri sporu Madžarske z EU povedal madžarski zunanji minister Janos Martonyi med obiskom v Ljubljani.

Seveda se Janos Martonyi in njegov slovenski kolega Karel Erjavec med pogovorom nista mogla izogniti eni najbolj vročih tem v EU ta hip, spornih sprememb madžarske ustave, zaradi katerih je vlada Viktorja Orbana v novem sporu z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom. Madžarski očitajo, da je s spremembami ustave kršila evropski pravni red.

Na vprašanje Dela, ali je dobil podporo Slovenije pri zagovarjanju stališč Madžarske v institucijah EU, je Martonyi odgovoril, da od prijateljev, tudi Slovenije, pričakuje predvsem razumevanje. »Ne želimo pa si, da zavzamejo pozicijo.« »Mislim, da smo glede tega dosegli razumevanje,« je še povedal Martonyi.

Po njegovem bi lahko veliko spornih točk z EU hitro razrešili, vendar so problem politična in ideološka razhajanja. »Nisem prepričan, da se bo politična oziroma ideološka razprava umirila. Gre namreč za politično tekmovanje, do katerega prihaja povsod. Seveda gre za ideološki problem, brez dvoma,« je povedal Martonyi.

Ali ima zaradi aktualnega spora z EU kot zunanji minister težave, ali trpi zunanjepolitični imidž države? Minister Martonyi diplomatsko odgovarja, da mora kot vsi drugi opravljati svoje delo, v tem primeru pojasnjevati in razčiščevati nesporazume.

Minister Erjavec pa je po pogovorih na štiri oči z madžarskim kolegom na vprašanje o slovenskem stališču do spora odgovoril: »Pričakujemo, da bodo to zadevo uskladili z Evropsko komisijo, komisija je dala neka priporočila. In kot sem razumel ministra, bodo upoštevali ta priporočila,« je odgovoril Erjavec.

Na rešetu EU že od 2011

Zaradi nedavnih sprememb ustave, ki med drugim posegajo v pristojnosti ustavnega sodišča in omejujejo volilno kampanjo, je pred dvema tednoma Madžarsko ostro napadlo nekaj evropskih poslancev, o tem je pred parlamentom govorila tudi evropska komisarka za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding.

Komisarka je poslance spomnila, da je Madžarska že od leta 2011 pod budnim očesom komisije. Bruselj je lani proti njej že sprožil dva postopka zaradi kršitve evropske zakonodaje (znižanje starostne meje za sodnike in tožilce) in še čaka, da Madžarska izpolni odločitev Sodišča EU v zvezi s tem, trenutno pa podrobno preučuje elemente najnovejšega, spornega četrtega ustavnega amandmaja, je zatrdila.

Pojasnila je, da obstajajo glede tega amandmaja v komisiji predvsem trije pomisleki: določba, ki bi »uvedla ad hoc davek za madžarske državljane, če bi bila Madžarska kaznovana zaradi kršitve zakonodaje EU«; prenos primerov z enega na drugo sodišče s strani politično imenovanega predsednika nacionalnega sodnega sveta ter omejitve pri objavi političnih oglasov med volilno kampanjo v zasebnih medijih.

Aut Orban aut pravna država

Razprava v evropskem parlamentu se je pričakovano razdelila glede na politično pripadnost. Poslanci leve grupacije socialistov in demokratov (S&D) so bili do desno usmerjene madžarske vlade Viktorja Orbana zelo ostri, medtem ko so bili člani grupacije ljudske stranke (EPP), kamor spada tudi Orbanova stranka Fidesz, bolj prizanesljivi.

»Treba se je odločiti, ali si na strani Orbana ali na strani vladavine prava,« je poudaril Hannes Swoboda, vodja poslancev S&D, in poslancem iz vrst EPP očital, da tega, kar se dogaja na Madžarskem, enostavno ne morejo ignorirati.

Še ostrejši je bil Guy Verhofstadt, vodja poslancev Alde. Razkol v parlamentu pri temi, kakršna je Madžarska, po njegovem mnenju enostavno ni sprejemljiv. Na Madžarskem je na kocki preveč, je opozoril – od nesprejemljivega omejevanja pristojnosti ustavnega sodišča in poseganja politike v delo sodišč, do določanja družine kot izključno heteroseksualne, omejitev političnega oglaševanja v zasebnih medijih in kršitev verske svobode.

Od komisije Verhofstadt terja aktivacijo postopka po sedmem členu pogodbe EU, ki predvideva tudi odvzem glasovalnih pravic državi v primeru »hujših in vztrajnih« kršitev temeljnih vrednot Unije. Če tega ne bo storila komisija, bo Alde predlagal, da postopek sproži sam parlament, je napovedal Verhofstadt.

Madžarski v bran se je postavil poslanec Frank Engel iz EPP. Med drugim je spomnil, da je bila madžarska vlada izvoljena na demokratičnih volitvah ter da ima prav tako dobre argumente, kot jih ima opozicija. Če bomo preveč napadali madžarske oblasti, obstaja tudi nevarnost, da bodo Madžari dobili občutek, »da Evropa ni na njihovi strani«, kot ga že imajo Grki, Ciprčani in drugi, je opozoril.